Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


04.03.2016, 11:35

Protiofenziva

Borzni indeksi so osvojili del izgubljenega ozemlja po januarskih padcih.

Rast borznih tečajev se je nadaljevala tudi ta teden. Če smo bili konec januarja zaradi večmesečnega padanja tečajev že v precej »oversold« situaciji, je sedaj zadeva obrnjena. Močna rast predvsem v zadnjih štirinajstih dneh, je indekse približala »overbought« stanju. Popravek je bil tokrat močan in dolgotrajnejši tudi zato, ker je hkrati navzgor potegnila tudi cena nafte. Ta je bila pred tem že razlog za skrb predvsem na segmentu high-yield obveznic. Menimo, da je večji del pozitivnega popravka sedaj za nami, možni so še posamični odstotki, ki pa pomenijo bolj izzivanje sreče kot kaj drugega.

 

Na priloženi sliki lahko vidite tisto, kar vam pogosto opišemo z besedami sentiment trga. Na zgornjem delu slike vidite krivuljo BPSPX (Bullish Percent Index), ki kaže delež rastočih delnic v indeksu S&P500. Še dobra dva tedna nazaj je bil ta delež pod 30% (to je bil tudi razlog, zaradi katerega smo takrat ocenjevali, da je trg zrel za pozitivni popravek, saj je bilo nenadoma paničarjev enostavno preveč). Danes, po dveh tednih rasti, je situacija popolnoma obratna. Delež BPSPX se ponovno bliža meji 70%, ki označuje močan optimizem borznih udeležencev. Trg je znova vzpostavil stanje evforije, ki v kombinaciji s še zmeraj previsokimi vrednotenji ni dobra podlaga za doseganje nadpovprečnih dolgoročnih donosov.

V naslednjih dneh imajo sicer sestanke vse štiri najpomembnejše centralne banke sveta od katerih vlagatelji precej pričakujejo, kar bo kratkoročno še krojilo smer tečajev. Prva je 10. marca na vrsti ECB, od katere se pričakuje dvoje in sicer povečanje zneska mesečnega odkupa dolžniških papirjev ter razširitev vrste dolžniških papirjev primernih za odkup iz državnih obveznic še na hipotekarne in podjetniške obveznice. Še teden dni kasneje, natančneje 15., 16. in 17. marca sledijo Bank of  Japan, Federal Reserve in Bank of England. Od Bank of Japan niti bog več ne ve kaj še lahko pričakujemo zato jih bomo pustili ob strani. Za Federal Reserve se upa, da bo pripoznala upočasnitev gospodarske rasti in posledično preložila načrtovani dvig obrestnih mer v prihodnost, sestanek Bank of England naslednji dan pa itak ne bo zanimal nikogar več.

Za zaključno dozo humorja pa je ta teden poskrbel nihče drug, kot nekdanji maestro svetovnih financ, Alan Greenspan. Bivši šef ameriške centralne banke je namreč izjavil, da glede trenutne situacije ni optimist. Po njegovem mnenju se nihče ne želi dotakniti resnih strukturnih reform, temveč se vsi ukvarjajo predvsem s kratkoročnimi monetarnimi intervencijami. Greenspan še opozarja, da je globalna tekma v zniževanju obrestnih mer kontraproduktivna. In zakaj naj bi bilo vse to smešno, če pa mi vseskozi ponavljamo točno ta opozorila? Zato, ker je ravno slavni maestro tisti, ki je pred petnajstimi leti to tekmo pravzaprav začel, danes pa se dela, kot da s tem nima nič. Ko je imel škarje in platno v rokah ter priložnost stvari spremeniti, je bil pa seveda največji zagovornik in izvajalec monetarnih intervencij. Še eden od tistih doktorjev ekonomije torej, ki ekonomijo  začenjajo razumeti šele, ko niso več na javno izpostavljenih funkcijah.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.