Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


11.03.2016, 11:30

Monetarni heroin

Bazooka sprožena, projektil še išče cilj.

10. marec je bil pomemben dan za Evropsko centralno banko in njenega šefa Maria Draghija. Pred enim mesecem smo poskušali napovedati naslov njegovega tokratnega govora: »Believe me, this time it will be enough!« Mario se je dogovora držal. Povečal je znesek mesečnih odkupov obveznic iz 60 na 80 milijard EUR, razširil vrste obveznic, ki jih lahko kupuje iz državnih še na prvovrstne podjetniške točno tako, kot smo ugibali pred tednom dni. A ni se ustavil pri tem. Znižal je tudi obrestno mero za depozite poslovnih bank pri centralni banki iz minus 0,30% na minus 0,40%. ECB je naposled uporabila bazooko s katero je grozila že nekaj časa. Z vsem skupaj je najbrž precej presegel visoka pričakovanja trga, kar se je odrazilo tudi na sunkovitem skoku borznih tečajev takoj po objavi. No, če smo pošteni, skok je trajal celih 52 minut, nato so se luči nenadoma ugasnile. Toliko je torej danes razpolovna doba monetarnih intervencij. Ah, kje so časi, ko je šef kake centralne banke zgolj s svojim nasmehom sprožil šest mesecev trajajočo rast borznih tečajev?

Nekaj upanja ostaja še za naslednji teden. Predvsem sestanek vrha ameriške centralne banke v sredo bo za finančne trge precej napet. Ker je ta teden Mario Draghi nekoliko nepričakovano sprožil močno rast evra proti dolarju, v zadnjem mesecu dni pa se je precej popravila tudi borzna situacija, ima njegova ameriška kolegica malce bolj proste roke za drugi zaporedni dvig obrestnih mer.

Pravzaprav bi bilo prav škoda, če centralnim bankam tokrat ne bi uspelo znova zagnati pešajočega bikovskega trenda. Finančna industrija se je v zadnjih petih letih tako navadila, da ji ni več treba delati, da bi bilo prav težko, če bi se morali vrniti k arhaičnim metodam analiziranja podatkov in iskanja vrednosti naložb. Ločevanje zrnja od plevela, iskanje dobrih in opuščanje slabih projektov, diskontiranje denarnih tokov, uporaba matematike in statistike ipd… Vse to je bila včasih temeljna funkcija kapitalskih trgov in kapitalizma. V zadnjih letih pa tega ni več treba početi, saj so monetarne oblasti začele zalivati trge s presežno likvidnostjo, ki deluje kot plima in dviguje vse barke. Ni več slabih naložb, samo še dobre. Škoda je branja bilanc in proučevanja makroekonomskih indikatorjev, z denarjem greš pač na trg, zamižiš in verjameš, da Draghi, Yellen, Kuroda in kompanija vedo kaj delajo.

Ko smo prejšnji teden omenili sprenevedanje nekdanjega prvega moža ameriške centralne banke Alana Greenspana, ki je danes nenadoma postal kritik ekspanzivne monetarne politike potem, ko jo je praktično sam izumil, si nismo seveda niti predstavljali, da bo že ta teden sledila nove epizoda iz serije »Skesanci«. Ameriška poslovna televizija CNBC je namreč predvajala intervju z Richardom Fisherjem, človekom, ki je še pred letom dni sedel v odboru guvernerjev Federal Reserve. Fisher je sicer eden tistih redkih guvernerjev FED, ki ne prihaja iz sveta akademskih ekonomistov, torej ni prof. dr., temveč se je vrsto let kalil v borznih jarkih z upravljanjem premoženja. Morda je ravno zaradi tega Fisher tisti, ki je izmed vseh guvernerjev najbolj nasprotoval zadnji rundi sproščanja monetarne politike leta 2013, saj je bilo po njegovem mnenju narejenega dovolj, vendar so ga akademiki z utopičnim kompleksom centralnega dirigiranja cen pač preglasovali.

Da ne bomo preveč dolgovezili, vam v nadaljevanju podamo besede, ki jih je Fisher o delovanju centralne banke v času, ko je tudi sam sedel v odboru, povedal v intervjuju pred kamero: »We injected cocaine and heroine in the system to enable the wealth effect and now we are maintaining it with ritalin. There is going to be payback and regression to the mean.« Če smo vam do sedaj mi skušali pojasniti, da so trgi heroinsko odvisni od intervencij centralnih bank in da morajo današnji vlagatelji pričakovati, da se bo to slabo končalo, ste zdaj praktično identične besede slišali še od človeka, ki je deloval v samem vrhu monetarnih oblasti in dobro ve kako ta sistem deluje. Lahko bi celo rekli, od dilerja osebno. Vse to še posebej velja tudi za včerajšnje ukrepe ECB, dodatna doza heroina pač še nikoli ni pozdravila nobenega odvisnika. Ga je pa spravila korak bližje grobu, to pa zagotovo. Predvsem pa naj vam fraza »regression to the mean« (obrat k povprečju) ostane čim dlje v spominu, še posebej ko pomislite, kako daleč od povprečja smo danes.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.