Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


18.03.2016, 11:54

Bad medicine

Po tednu dni zaporednih intervencij so trgi neodločeni glede nadaljevanja rasti.

Na pomembnejših evropskih in ameriških borzah se je v mesecu dni ponovno vzpostavila kombinacija močno evforičnega vzdušja vlagateljev in precenjenih fundamentalnih vrednotenj delnic, kakršna je karakterizirala prvo polovico leta 2015. Dnevi centralnih bank so predstavljali vrhunec tega dogajanja in so sedaj končno za nami. Draghi je prvi sprožil svojo bazooko in sprva povzročil preplah na borzah, a se je nato že naslednji dan situacija korigirala v klasični Pavlov pogojni refleks. Ubogi Mario, s svojo intervencijo je želel oslabiti evro, kar bi malce pomagalo evropskim izvoznikom a danes, nekaj dni kasneje, je evro 3% dražji proti dolarju, kot je bil dan pred njegovim nastopom. Vse zaman torej. Nas je pa bolj presenetil izid sestanka ameriške centralne banke. Ta namreč ni dvignila obrestnih mer zaradi, po njihovem, občutljive globalne gospodarske situacije.

Sedaj nam ni jasno kaj nam hočejo s tem povedati. Je bil blagi januarski 10% padec borznih indeksov dovolj za paniko v vrhu svetovnih centralnih bank? Po sedmih letih izvajanja najbolj ekscentrične monetarne politike v zgodovini človeštva (če odmislimo razne zimbabvejske, weimarske in jugoslovanske epizode), z nakupom več tisoč milijard raznovrstnih dolžniških instrumentov ter znižanjem globalnih obrestnih mer na ničlo, nam morda želijo povedati, da ti ukrepi ne dajejo pravih rezultatov? Da gospodarska rast nikakor noče doseči tiste ubežne hitrosti, ki so nam jo obljubljali? In kaj zdaj, katere so alternative, če ugotavljamo, da ekspanzivna monetarna politika ne odpravlja tistih ovir, ki zavirajo gospodarsko rast? Če likvidnost ni več tista težava zaradi katere podjetja ne investirajo, zakaj vztrajamo pri dodajanju nove in nove likvidnosti? Bo zdravilo na koncu ubilo pacienta?

V bistvu ne razumemo, kako mislijo, da bodo z negativnimi obrestmi prisili uporabnike h kroženju denarja. Bolj kot bo obrestna mera negativna, bolj se bo splačalo imeti denar fizično (v bankovcih in kovancih) pri sebi. Saj je logično, dokler je obrestna mera pozitivna, je smiselno imeti denar vezan bodisi v varčevalnih vlogah ali v drugi obliki naložb, ki prinašajo pozitivne donose, v skladu z lastno preferenco po tveganju seveda. Če postane obrestna mera negativna in donosi tveganih naložb podobno nezanimivi, v čem je potem smisel imeti denar na računu oziroma v takih naložbah? Morda je še smiselno z vidika varnosti in praktičnosti hrambe plačati neko minimalno negativno obrestno mero za velike vsote. Vendar, ko negativna obrestna mera postane »dovolj negativna«, so čedalje bolj zanimive alternative hranjenja denarja pri sebi. Stroški negativnih obrestnih mer lahko namreč v nekem trenutku presežejo stroške fizičnega varovanja denarja pri sebi (nakup sefa, protivlomnih vrat, alarma, varnostnikov,…).

Da ne boste mislili, da gre za prazne blodnje, o tem namreč razmišlja celo največja pozavarovalnica na svetu Munich Re. Uvedli naj bi poskusno hrambo nekaj deset milijonov EUR gotovine v svojih prostorih, da bi se izognili plačilu negativnih obresti nanje. Verjamete lahko, da se o podobnih alternativah med seboj pogovarjajo v zakladnicah vseh večjih finančnih institucij. Ker želi Evropska centralna banka točno to početje preprečiti, seveda razmišlja o protiukrepih, kakršen je ukinitev 500 evrskega bankovca pod pretvezo boja proti terorizmu. Najbrž bodo v demokratični EU, zavezani k spoštovanju svobode posameznika in človekovih pravic, kmalu vsi tisti, ki imajo nekaj gotovine doma, označeni kar za teroriste. V tem stilu se tudi običajno končajo vsi centralno-planski eksperimenti. Ni čudno, da Britanci hočejo stran, bolj čudno je le, da so edini, ki to hočejo.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.