Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


25.03.2016, 11:57

ECB ali Banque Royale?

Oživljanje propadlih monetarnih eksperimentov iz 18. stoletja.

Pozitivna korekcija s februarskega dna naposled kaže prve znake utrujenosti. Kako tudi ne, kratkoročni indikatorji sentimenta trga kažejo tako ekstremno evforijo, kot že vrsto let ne. Borze so se v vsega petih tednih obrnile iz močne preplašenosti, ki je vladala konec januarja, v močan optimizem. In tako kot smo takrat opozorili, da visoka raven panike nakazuje na možnost kratkoročnega pozitivnega obrata, danes ocenjujemo, da je ta popravek dosegel pretirano ekstremne nivoje.

Prvi del popravka v začetku februarja je predstavljal klasičen refleksni odboj (»short squeeze«). Temu so nato sledili sestanki centralni bank, ki so potolažili špekulativne vlagatelje, da v kratkem še ne bodo umaknili monetarne podpore trgom. Zadnji del popravka je zaznamoval šibak dolar, ki je vplival na manjši skok cen surovin, predvsem nafte. Tudi ta del v zadnjih dneh kaže znake popuščanja.

Slepa vera, da lahko centralne banke z »ustvarjanjem denarja« ustvarjajo blaginjo ni nič novega. Francija je bila leta 1715 najmočnejša sila na svetu in hkrati skoraj bankrotirana država. Razkošno življenje Ludvika štirinajstega »Sončnega« in neskončne vojne so kraljevo blagajno spravile na kant. Takrat se na sceni pojavi škotski avanturist John Law. Po kraljevi smrti je vajeti države v roke prevzel začasni regent Filip Orleanski, ki so ga Škotove finančne ideje izjemno zanimale. Ta je trdil, da lahko blaginjo države enostavno povečaš z emisijo denarja. Kmalu zatem je bila ustanovljena Banque Royale, banka, ki je poleg emisije denarja dobila še dovoljenje oz. monopol za trgovanje na območju nove kolonije Louisiane ( The Mississipi Company). Dobički iz tega trgovanja na bi po načrtu Johna in Filipa počasi pokrili tudi francoski državni dolg.

Za pritegnit vlagatelje je bila ustvarjena prava pravcata marketinška shema. Razširjale so se novice o neslutenih bogastvih v novih kolonijah. Ljudje so začeli prihajati v izpostave Banque Royale v francoskih mestih in povpraševali po delnicah. Za plačilo teh delnic je banka izdajala posojila. Ta posojila seveda niso imela kritja v kapitalu banke. Šlo je za spiralno shemo vedno večje rasti cen delnic, izdajanja novih količin delnic, kar je povzročalo povpraševanje po novem denarju za nakup teh delnic. Povpraševanje po denarju se je zadovoljevalo s konstantno emisijo svežega denarja s strani Banque Royale. Več kot je bilo denarja v obtoku, višje so bile cene delnic. Miselnost centralnih bankirjev danes je popolnoma identična. Z vplivanjem na vrednost finančnega premoženja menijo, da lahko spodbudijo gospodarsko rast in posledično blaginjo ljudi.

A shema se je nato nekega dne preprosto sesula. Vse bolj glasne so namreč postajale govorice, da realni dobički in bogastvo v kolonijah onstran luže niso bili taki, kakršne so promovirali v Parizu. Podobno kot danes že skoraj šest let trajajoča izredna monetarna politika ne uspe zagnati močnega gospodarskega cikla. Ko je javnost začela izgubljati vero v moč Banque Royale, so šle stvari po gobe. Naraščajoče trume prodajalcev delnic so začele potiskati tečaje navzdol, to pa je na trg pritegnilo nove prodajalce. Banka tudi z dodatno emisijo novega denarja ni uspela zaustaviti padanja, ker enostavno ni bilo povpraševanja po tem denarju, saj ni nihče hotel kupiti delnic. Ljudje so preprosto hoteli denarna sredstva zamenjati v zaupanja vredno zlato ali srebro, denar pa je zaradi tega pospešeno izgubljal vrednost. Ker Banque Royale ni mela zadostnega kritja v zlatu in srebru, saj je v obtok izdala bistveno več denarja, ni uspela pokriti zahtev javnosti po konverziji depozitov v plemenite kovine. Sledil je vsesplošen finančni kolaps znan pod imenom Mississipi bubble. Kot zanimivost, ko so stvari začele iti po slabem, je banka želela iz obtoka umakniti vse bankovce z visoko denominacijo in jih zamenjati z nizko, da bi na ta način otežila izplačila večjih vsot denarja. Se vam to sliši znano danes, ko razmišljajo o ukinitvi 500 evrskega bankovca?

Današnja monetarna politike je sicer precej bolj sofisticirana od tedanje, a poanta zgodbe je v tem, da z ekspanzivno monetarno politiko lahko sicer začasno vplivaš na rast cen že ustvarjenega premoženja, ne moreš pa ustvariti novega premoženja. To nastaja zgolj skozi produktivno kombinacijo uporabe kapitala, dela in znanja na prostem trgu. Presežna izdaja denarja (ali dolga, kot to počnejo danes) tega ne more nadomestiti. Lahko ustvarja le začasne, špekulativne balone vrednosti na posameznih oblikah premoženja (kapitalski trgi, surovine, nepremičnine), ki pač trajajo dokler traja iluzija. Ko se sentiment javnosti obrne v drugo smer in si ljudje ne želijo več tveganih naložb temveč le še denar v roki, je ni sile, ki bi lahko ta voz obrnila. In sentiment javnosti v uspeh aktualnega monetarnega eksperimenta se je začel krhati lani poleti. Danes smo na točki preizkušnje, ko ustvarjalci teh izrednih politik skušajo za vsako ceno podaljšati njihovo življenjsko dobo še za kak mesec ali leto. Zgodovina kaže, da samo s povečevanjem denarja v obtoku še nihče ni uspel kupiti vozovnice v obljubljeno deželo. A ljudje smo zmeraj radi kupovali sanje. In te nam danes prodaja ECB.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.