Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


08.04.2016, 12:33

The god that failed

Borzni indeksi po dvomesečni rasti naleteli na pomembne ovire.

Pred štirinajstimi dnevi smo zapisali, da pozitivna borzna korekcija kaže prve znake utrujenosti in dejansko se od takrat tečaji delnic niso več bistveno premaknili, evropski indeksi so celo malenkost nazadovali. Vse več indikatorjev notranje moči trga signalizira izgubo pozitivnega zaleta. Prvega aprila denimo, je ameriški borzni indeks Dow Jones Industrials zaključil trgovanje s pozitivnim predznakom kljub dejstvu, da je več kot polovica delnic, ki ta indeks sestavljalo zaključila dan v minusu. Klasična divergenca, ki opozarja na previdnost. Če je bil torej do konca marca pozitivni trend relativno močan, danes temu ni več tako. Veliko pove že dejstvo, da dobrih štirinajst dni po masivni intervenciji vseh treh največjih centralnih bank, delnice še zmeraj capljajo na mestu. Trgi se začenjajo spraševati ali je vera v božjo moč centralnih bank še upravičena. Monetarni bogovi pa tudi ne vedo več kako bi lahko vsak teden povedali kaj novega, da ne bi izgubili zaupanja vernikov.

Seveda gre lahko zgolj za kratek premor na poti osvajanja novih vrhov, a veliko bo odvisno od sezone objav rezultatov prvega četrtletja, ki se pravkar začenja. Zniževanje napovedi ameriškega BDP ne obeta ravno velikih pozitivnih presenečenj. Če so bila še v začetku leta pričakovanja, da bo BDP ZDA v prvem četrtletju zrasel nekje okrog 1,8% na letni ravni, so se v zadnjih dneh ta pričakovanja (vir: Atlanta FED - GDP Now) znižala na komajda še pozitivnih 0,4%. Domnevamo lahko torej, da prvo četrtletje tudi pri dobičkih podjetij ne bo rekordno. Šibak dolar bo morda kaj pomagal šele v drugem četrtletju (in škodoval evropskim izvoznikom seveda).

Šibak dolar je seveda predvsem posledica dejstva, da ameriška centralna banka pred štirinajstimi dnevi ni dvignila ključne obrestne mere s komentarjem, da je globalna gospodarska situacija nekoliko manj stabilna, kot je kazalo decembra. Trgi so hitro prilagodili svoje scenarije in iz prvotnih štirih napovedanih dvigov v letošnjem letu, sedaj pričakujejo največ enega. To je seveda vplivalo na zdrs dolarja proti drugim valutam. Žalostna informacija, ki jo lahko potegnemo iz te zadeve je, da očitno svet (beri: Wall Street) ne prenese več niti 0,25% dviga obrestne mere. In Federal Reserve je sedaj ujetnica te situacije.

Ker so se trgi v zadnjim dveh mesecih ponovno sestavili v kombinacijo močno precenjenih fundamentalnih kazalcev vrednosti in močno preoptimističnega sentimenta vlagateljev, kakršna je prevladovala konec leta 2014 in v prvi polovici leta 2015, so tudi naša pričakovanja o bodočih donosih približno enaka takratnim. Današnji delniški vlagatelji lahko po naših ocenah pričakujejo desetletni povprečni donos okrog ničle (vključujoč dividende!). Da ne bo pomote, ne gre za napoved linearnega letnega donosa temveč kumulativo obdobja. Donos posameznega leta znotraj obdobja bo precej bolj volatilen.

Marsikdo bi sedaj rekel, da alternative razen delnic ni, ker so donosi netveganih desetletnih državnih obveznic (denimo nemških) celo negativni. Tudi prav, dokler se zavedamo, da ta teorija drži le ob predpostavki, da bodo ti negativni donosi obveznic trajali večno. Mi roke v ogenj za tak scenarij ne bi dali. Tisti, ki s prstom kažejo na Japonsko, češ, da je tudi to možno, saj so tam donosi obveznic že več kot dvajset let blizu ničle, naj bodo pošteni in zraven priložijo še graf gibanja tamkajšnjega borznega indeksa v zadnjih dvajsetih letih. Spoznali bodo, da politika ničelnih obrestnih mer ne spodbuja prav ničesar, povečuje pa kratkoročno volatilnost finančnih trgov. Menimo torej, da bo preprosta arbitraža krivulje volatilnosti najbrž najboljša naložbena strategija v naslednjih mesecih.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.