Naj spremembe
na dan 10.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


15.04.2016, 14:27

Cesarjeva nova oblačila

Poceni denar se sliši lepo, a je dejansko velika past.

Na razvitih delniških trgih se je v zadnjem tednu znova vzpostavila situacija relativno močne precenjenosti delniških tečajev. Po indikatorjih prednjačijo predvsem ameriške borze, ki v tem trenutku še najbolj odstopajo od dolgoročnih povprečij, vsaj kar se razvitih trgov tiče. Na evropskih borzah popravek ni bil tako močan, saj smo še zmeraj dobrih 15% pod lanskimi vrhovi, v primerjavi z ameriškimi, kjer smo že tik pod tem, da se ponovno dotaknemo vrha, doseženega julija lani. Tudi naši priljubljeni indikatorji vrednotenj, kot so Shiller PE, Tobinov Q in Buffettov kazalnik, signalizirajo, da se tečaji delnic po januarskem padcu, znova nahajajo nekje med 35% do 65% nad dolgoročnimi povprečji.

To precenjenost se pogosto opravičuje s tezo, da nizka obrestna mera, kot diskontni faktor, vodi v višje vrednosti finančnega premoženja. Matematično je to res, pod pogojem, da nizka obrestna mera ostane taka za vedno. Drugače ta formulacija ne zdrži. Je pa zagotovo res, da ima monetarna politika nizkih obrestnih mer prav to željo in sicer zagnati svetovno gospodarstvo preko transmisijskega mehanizma rastočih finančnih trgov. A zaenkrat jim uspeva zgolj vplivati na finančne trge, realno gospodarstvo se na njihov stimulus, razen kratkoročnih, nekajmesečnih skokov, ne odziva. Ravno obratno, realni del gospodarstva (proizvodnja blaga in storitev), se kopa v presežni likvidnosti in se ukvarja predvsem s finančnim inženiringom v obliki refinanciranja preteklih finančnih obveznosti na čedalje nižjo obrestno mero ali z nakupi lastnih delnic ipd…

Finančni inženiring je bil tudi največji vir rasti dobičkov korporativnega sektorja v zadnjih treh ali štirih letih. Ta pozitivni rollover efekt pa danes, ko so obrestne mere dosegle dno pri ničli, počasi popušča in kot kažejo tekoči podatki iz ZDA, bo prvo letošnje trimesečje glede na stopnje rasti korporativnih dobičkov najslabše po letu 2009. Medtem je na finančnih trgih zavladala vsesplošna situacija precenjenosti vsega od delnic, obveznic in nenazadnje nepremičnin. Praktično ni več kotička, kjer ekstremna monetarna politika ne bi pustila posledic. Škoda je že narejena, vprašanje je le še kdaj se bo tudi javno razkrila.

Pravzaprav je zanimivo, da večina pri nizkih obrestnih merah vidi le domnevne pozitivne efekte. To naj bi bil predvsem cenejši dostop do zadolževanja, kar pomeni več kreditov in posledično več potrošnje in višja gospodarska rast. Stvar se zdi preprosta. A zgodovina kreditnih zlomov kaže, da ni vse zlato kar se sveti. To kar smo opisali je namreč le prvi, kratkoročni efekt, sproščene kreditne politike. Ta je seveda zmeraj pozitiven. Ljudje se počutijo ugodno, ko so posojila dostopna, potrošnja financirana s temi posojili spodbuja gospodarsko rast, kar povratno vpliva na občutek blaginje. A z vse večjo kreditno dostopnostjo se počasi, daleč od oči, nabirajo tudi težave. Večina jih ne čuti in ne zazna pravočasno, saj so »omamljeni« s pozitivnimi začetnimi učinki »droge«.

 Ko je obrestna mera izredno nizka, postanejo namreč zanimivi tudi projekti, ki sicer ne bi nikogar zanimali zaradi prenizkih donosov, previsokega tveganja ali kombinacije obojega. Obrestna mera je pravzaprav filter med dobrimi in slabimi investicijami in če ta filter spustiš prenizko se začne prekomerna aktivnost tudi tam, kjer bi bilo bolje, da je ne bi bilo. Nastajati začnejo presežne kapacitete, pretirana proizvodnja, kopičenje zalog, špekuliranje, itd… To je normalna človeška reakcija na optimistična pričakovanja in predpostavke. V Sloveniji imamo s tem lepo šolsko izkušnjo iz obdobja 2004 do 2008. Kreditni boom je povzročil najvišjo gospodarsko rast, kar je bil kratkoročni pozitivni efekt in hkrati najvišjo rast slabih naložb kot dolgoročni negativni efekt v državi. Oba efekta sta nastajala vzporedno, le da smo prvega občutili vsi kot zelo ugodnega v obliki rastočih plač, tečajev delnic in nizke brezposelnosti, drugega pa ni opazil skoraj nihče, saj je počasi tlel globoko v bilancah finančnih institucij, kot posledica kreditne hiperaktivnosti. Slabe naložbe seveda na koncu popolnoma zabašejo bančni sistem (kjer so zaposleni ljudje, ki so prav tako padli na izpitu pretiranega optimizma in neprevidnosti). Ko enkrat obseg slabih naložb zadane ob zid, in ga finančni sistem ne more več prebaviti, se sproži val sumničenj, likvidacij in prodaj. Dolgoročni efekt umetno nizkih obrestnih mer oz. kreditnih pogojev je vedno bil kreditni zlom. In vedno bo, ker smo ljudje pač taki in tako funkcioniramo. Danes centralne banke menijo, da lahko ta zid prestavljajo daleč v prihodnost. Vprašanje je le, koliko je to sploh res v njihovi moči. Za prihodnost finančnih trgov bi bila namreč daleč najbolj nevarna ugotovitev, da je cesar v bistvu brez oblačil.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.