Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


13.05.2016, 10:29

Oblikovanje vrha?

Fronta med borznimi biki in medvedi se nadaljuje.

Pomembnejši borzni indeksi se ubadajo s ponovnim poskusom preboja na nove vrhove. Na priloženi sliki lahko vidite kako je ameriški indeks S&P500 pred kratkim doživel peti zaporedni poskus preboja drseče linije, ki označuje oblikovanje nekakšnega mehkega dolgoročnega vrha (označena z modro barvo). Peti poskus zaenkrat ni uspel in če bo vzorec sledil prejšnjim nas v kratkem čaka šesti poskus preboja, saj se poskusi dogajajo v parih z relativno kratkim medsebojnim razmakom. Ta šesti poskus bo zelo pomemben. Neuspeh bi skoraj zagotovo pomenil zaključek dvomesečne pozitivne korekcije in povratek negativnega trenda iz začetka leta. Smo torej na pomembnem razpotju, tako časovno kot vrednostno je namreč pozitivna korekcija izpolnila vse zahtevane tehnične atribute in ne bomo presenečeni, če bi počasi začela izgubljati svojo moč.

 

Gibanje indeksa S&P 500 v zadnjih dveh letih

 

Trenutna slika daje vtis, da so borzni indeksi (vsaj najpomembnejši ameriški, ostali bolj ali manj sledijo dogajanju) v procesu oblikovanja daljšega zaokroženega vrha. Počasnost in konsistenca tega procesa namigujeta, da bi ta vrh utegnil biti dolgoročnejše narave. To je tudi sicer značilnost večjih medvedjih trendov v zgodovini, pred nastopom le-teh so bili namreč trgi dlje časa v podaljšani intervalni fazi poskusov prebojev, katerim so sledili neuspehi pa nato ponovni poskusi preboja in ponovni neuspehi vse do t.i. izčrpanja. Neuspešni poskusi preboja na nove vrhove so zelo pomemben psihološki element borznega trga, saj po vsakem neuspešnem poskusu narašča število tistih vlagateljev, ki se te igre ne gredo več. Bolj strokovno povedano: apetit po tveganju z vsakim neuspelim poskusom upada. Ko doseže kritično maso, se začne masovni premik proti izhodu.

Podobno zgodbo sta ta teden napovedala glavna govornika letošnje Finančne konference v Portorožu. Tako Sony Kapoor, kot Phillipp Vorndran sta se strinjala, da si vlagatelji v prihodnjih letih ne morejo obetati dobrih donosov. Visoka zadolženost, baloni premoženja predvsem na nepremičninskih in delniških trgih in posledično rastoča sistemska nestabilnost, čedalje počasnejša rast Kitajske, valutne vojne in podobni dejavniki so razlogi zaradi katerih se bodo vlagatelji morali sprijazniti z manj kot 2% letnimi donosi (v kumulativnem povprečju seveda). To bo obenem pomenilo strašanski pritisk na finančni sektor, predvsem banke, zaradi nizke obrestne marže ter pokojninske sklade in zavarovalnice zaradi nizkih obetajočih se donosov.

Ob vsem tem bo seveda zelo pomembno, kako globoko se pri monetarnem ekstremizmu upajo spustiti centralne banke. Dosedanji efekt nižanja obrestnih mer je bil predvsem napihovanje cen že obstoječega finančnega in realnega premoženja (delnice, obveznice in nepremičnine), veliko manj pa je novih produktivnih investicij oz. ustvarjanja novega premoženja. Zaradi tega tudi ni tiste pospešene gospodarske rasti, ki bi jo pričakovali po tako visokih monetarnih in fiskalnih intervencijah. Vse bolj se kaže resnica, da zadolževanje po prestopu določene meje izgubi svoje pozitivne pospeševalne lastnosti in postane cokla razvoja. Razviti svet je skoraj v celoti to mejo že prestopil, v zadnjih letih pa so se ji močno približale tudi nekatere pomembnejše države v razvoju, katerih rast se zaradi tega prav tako upočasnjuje. Išče se torej »nova Kitajska«, ki bi rešila naslednje desetletje pred stagnacijo.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.