Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


27.05.2016, 13:46

Draghijeve plime na Ljubljanski borzi še ni

Domača borza ostaja globoko v senci svetovnega dogajanja.

Na borzah se te dni dogaja tisto, kar smo pred dvema tednoma imenovali šesti poskus preboja drseče linije, ki zaznamuje oblikovanje mehkega vrha v zadnjih 18 mesecih. Uspeh ali neuspeh tega preboja bo pomembno zaznamoval nadaljevanje leta. Zelo preprosto, neuspeh bi borze najbrž potisnil nazaj proti januarskemu dnu, uspešen preboj pa znova na vrhove iz lanskega poletja.

Medtem so se tokrat nekoliko skrito od oči javnosti odvijala tradicionalna letna pogajanja o paketu pomoči za Grčijo. Kot veste, je lani poleti Grčija prejela tretji sveženj pomoči v višini cca 85 milijard EUR. Tokrat je govora o tranši cca 11 milijard, ki so del tega paketa in jih bo najbrž večina takoj vrnjena v obliki poplačila obresti in glavnic nazaj grškim posojilodajalcem. Izplačilo te tranše je pogojeno s sprejemom dodatnih varčevalnih ukrepov. Medtem nekoč slavna stranka Siriza, upanje milijonov Grkov in drugih obupanih državljanov EU, ki je obljubljala povrnitev dostojanstva ljudi pred bruseljsko birokracijo in kapitalom, sprejema nove in nove drakonske varčevalne ukrepe v zameno za obljubljene milijarde. Grki so dodatne evropske milijarde lani celo gladko zavrnili na referendumu, k čemu jih je najbolj spodbujala ravno Siriza. In kot je značilno za vse demokratične stranke, vonj denarja jih je premamil, da so obrnili hrbet svojim volilcem in takoj po referendumu podpisali dogovor z evropskimi institucijami o novem paketu pomoči, ki je vseboval tudi obveze o dodatnih varčevalnih ukrepih. Zakaj to Grki tiho tolerirajo je bolj ali manj jasno samo še njim, sicer pa beseda »stoik« pravzaprav izhaja iz antične grške filozofske šole, tako da se nimamo čemu čuditi.

Sta pa tokrat za spremembo obe strani zainteresirani, da se ta pogajanja speljejo čim dlje od oči javnosti. Grški politiki seveda predvsem zaradi domače javnosti, evropski politiki pa zaradi bližine občutljivega britanskega referenduma o izstopu ali obstanku v EU. Morebitno javno kazanje moči, medijsko blatenje, nočni vikend sestanki in podobne zadeve, ki smo jim bili priča lani ob tem času, tokrat odpadejo, da ne bi preveč vznemirjali in sejali dvomov v britanski javnosti.

Medtem se nadaljuje popolno mrtvilo na domači borzi. Pravzaprav je zanimivo, da kljub močni rasti tujih borz in poplavi likvidnosti centralnih bank v zadnjih petih letih, naš trg nikakor ne reagira. Razlogov je seveda več. Prvi je v propadli lanski privatizaciji prve večje družbe Telekoma Slovenije. Ker so se medtem močno izboljšali pogoji zadolževanja države v tujini, je sedaj bolj ali manj vsem jasno, da bo država raje najemala nove dolgove, kot nadaljevala s privatizacijo. Ta impulz je torej za nekaj časa umaknjen s trga. Kljub temu so pomembnejše domače delnice po fundamentalnih kazalnikih večinoma cenejše od primerljivih tujih. A če smo pred leti še beležili interes tujcev (predvsem skladov) za naložbe v naše blue-chipe, danes razen posameznih hrvaških pokojninskih skladov, tuji vlagatelji našega trga niti ne povohajo.

Velik problem je najbrž likvidnost. Veliki skladi z nekaj milijardami v upravljanju si zaradi varnostnih omejitev pač ne smejo privoščiti milijonske naložbe v posamezni vrednostni papir katerega dnevni borzni promet obsega nekaj deset tisoč EUR. V primeru potrebe moraš tako pozicijo prodajati več mesecev, pa pri tem še precej premakneš ceno. Privatizacija bi za take vlagatelje lahko pomenila možnost enkratnega izstopa iz naložbe, a če privatizacije ni več na mizi…

Drugi problem je učinkovitost poslovanja domačih družb. Tečaji delnic so morda res primerljivo nižji od tuje konkurence, a taki so večinoma tudi kazalniki učinkovitosti poslovanja kot so razne marže, prihodki na zaposlenega itd… Ker pa je slovensko okolje precej nenaklonjeno ukrepom za izboljšanje dobičkonosnosti, si očitno vse manj velikih aktivnih vlagateljev upa spopadati s tem izzivom. Zaradi tega se raje obračajo na tiste trge, kjer delničarji niso obravnavani le kot sponzorji uprav, sindikatov in političnih interesov.

Tretji faktor pa je t.i. deželno tveganje. Gre za stabilnost in predvidljivost zakonodajnega okolja, delovanje pravnega sistema in drugih državnih institucij. Izbris delničarjev bank leta 2013 brez predhodne uvedbe stečajnega postopka, z izsiljeno spremembo Zakona o bančništvu je bil zagotovo udarec pravni državi, ki od takrat dalje vliva nezaupanje na trg kapitala. Kdo si namreč upa sedaj vlagateljem jamčiti, da brihtne glave v našem parlamentu jutri ne podpišejo podobnega zakona s podobnimi severnokorejskimi likvidacijskimi težnjami. Izgubljeno zaupanje bo izjemno težko pridobiti nazaj, posredna škoda takih potez na kapitalskem trgu pa je praktično nepopravljiva. No, morda je pa vse skupaj le stvar denarja, če se Draghi še malce potrudi in doda svojim nakupom še kako milijardo, bo ta slej ali prej prišla tudi k nam. Ali je to početje pametno ali ne, je seveda druga zgodba.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43