Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


03.06.2016, 09:54

O razlogih za optimizem

Lanski borzni vrhovi že na dosegu roke.

Zaenkrat kaže, da je preboj odpornih ravni uspel. Optimistično naravnani vlagatelji so uspeli zavzeti teritorij in sedaj konsolidirajo svoje pridobitve. Če teh pridobitev ne bodo prehitro predali, lahko v nadaljevanju pričakujemo poskus napada na vrhove iz lanskega poletja. Ti so na ameriških borznih indeksih oddaljeni le slaba 2 ali 3 odstotke, v Evropi pa nekaj več. Vmes bo še pomemben sestanek ameriške centralne banke. Vlagatelji pričakujejo dvig obrestnih mer na tokratnem ali najkasneje naslednjem, julijskem sestanku.

Ker so borze sedaj od lanskih vrhov oddaljene le še nekaj zadnjih odstotkov, se je na njih znova vzpostavila tudi podobna situacija precenjenosti, kot je vladala lani v prvi polovici leta. Predvsem na ameriških borzah lahko to situacijo, če jo merimo z nekaterimi kazalniki dolgoročnih povprečij (denimo Shiller P/E, P/S, mkap/GDP), že okarakteriziramo za absurdno. Vrednotenja delnic se namreč nahajajo znotraj intervala 5% najdražjih v zgodovini meritev. Da boste bolje razumeli, 95% časa v zadnjih 100 letih so bile delnice primerjalno cenejše, kot so danes. Dražje so bile dejansko le še v letih 1929, 2000 in 2007. In še to samo za kratek čas, ker če poznate vsaj malo finančne zgodovine, veste kaj te tri letnice predstavljajo.

Kazalci fundamentalnih vrednotenj seveda niso uspešni kratkoročni signali za ugibanje jutrišnje smeri trga. To pomeni, da današnja precenjenost ni razlog, da ne more biti jutri ta še višja, nenazadnje so delnice pred tehnološkim zlomom leta 2000 vztrajale v območju precenjenosti skoraj tri leta, kar pa je seveda še danes bolj slaba tolažba za tiste, ki so takrat vztrajali do konca. So pa ti kazalniki izjemno dober napovednik bodočih pričakovanih dolgoročnih donosov delniških trgov. Ti so danes rekordno nizki, po naši oceni lahko pričakujemo pod 2% letno z upoštevanjem dividend seveda. Govorimo o dolgoročnih, desetletnih donosih. No, sicer pa če pogledate kumulativni borzni donos v zadnjem letu in pol, lahko vidite, da se ta napoved že nekaj časa dejansko tudi uresničuje. Sprejemanje delniških tveganj pri tako mizernem pričakovanem donosu se nam ne zdi dobra poslovna priložnost, a odnos do tveganj je v končni fazi stvar posameznikovih osebnih značilnosti.

Bodoči donos je matematično neločljivo povezan s ceno, ki jo plačate ob nakupu določenega finančnega instrumenta. To je sicer najlažje izračunljivo pri instrumentih s fiksnim donosom kot so obveznice. Pri delnicah se morda to zdi nekoliko manj intuitivno, a princip je isti, saj je današnja vrednost delnic pač seštevek vseh bodočih denarnih tokov, ki jih prinaša. Ker dolgoročno povsod okoli nas vlada zakon regresije k povprečju velja, da bo vaš bodoči donos obratno sorazmeren z večkratnikom nekega povprečja, ki ste ga danes pripravljeni plačati. Več kot plačate danes, nižji bo vaš bodoči zaslužek. Bolj kot odstopate od povprečja, močnejša sila vas vleče nazaj.

Marsikdo bo danes rekel, da saj alternative ni, ker so donosi bančnih depozitov ali obveznic okrog ničle, ponekod celo negativni. To v veliki meri drži, a ne spremeni dejstva, da bo tudi dolgoročni donos današnjih kupcev delnic podpovprečen, z vsemi tveganji, ki jih delnice kot naložbeni razred prinašajo. Če se tega zavedajo in to sprejemajo, potem ni ovir za lastništvo delnic v tem trenutku. Pri tem se morajo tudi zavedati, da je dolgoročni donos delnic sestavljen iz kratkoročnih vmesnih intervalov, ki so veliko bolj volatilni v primerjavi z obveznicami ali depoziti. In ta volatilnost, še posebej pa njen negativni del je tisti, zaradi katerega menimo, da se vlagateljem v tem trenutku ne splača pristati na kombinacijo nizkih donosov in delniškega tveganja. Mi pričakujemo, da se bodo v bodoče našle boljše nakupne priložnosti. Vsaj kar se tega tiče, smo veliki optimisti.

 

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.