Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


24.06.2016, 12:54

Rule, Britannia!

From Brexit to Exit.

Na britanskem referendumu o odhodu ali obstoju v Evropski Uniji je, kot kažejo trenutni podatki in če ne bo v naslednjih dneh kakšnih presenetljivih obratov, zmagala opcija za odhod. Britancem lahko čestitamo za pogum, na drugi strani pa ni osebe, ki bi ji poraz lahko bolj privoščili kot jo trenutnemu predsedniku Evropske komisije Jean Claude Juncker-ju. Odličen hladen tuš za njegovo politično nadutost, primerljiv denimo z brodolomom španske »Invincible Armada« leta 1588.

Okoli odhoda Velike Britanije je v zadnjih dneh sicer vladala medijska panika, ki je bila seveda umetno sprovocirana, saj je že danes Velika Britanija defacto bolj zunaj kot znotraj EU in živi razmeroma ločeno življenje. Ima denimo svojo valuto in celo vrsto izjem iz evropske zakonodaje. Izstop tudi ne bo enodnevni dogodek oz. zapiranje vrat, nihče ne bo postavljal topov na obalah rokavskega preliva in streljal čezenj. Ljudje se bodo usedli skupaj in se dogovorili o procesu razhoda, ki bo trajal več mesecev, morda celo let. Druga stvar je seveda trenutna reakcija finančnih trgov a s tem imajo več problemov tisti, ki so verjeli, da imajo centralne banke vse niti v rokah in obvladajo situacijo ter s tem zagotavljajo neskončno rast. Vsaj kar se avtorja tega besedila tiče, že dolgo časa ne sodi v to skupino. Da evroobmočje in posledično EU v taki obliki kot sta danes ne bosta obstala, smo ocenjevali že pred petimi leti ob prvih začetkih grške krize.

Sicer pa je po našem mnenju odhod Velike Britanije iz Evropske Unije pravzaprav dobra rešitev. Dobra zato, ker bi prej ali slej moralo priti do sprememb v delovanju EU in to je priložnost, da se ta organizacija vsaj malo prečisti. Institucije EU so z vsakim dnem bolj oddaljene od realnih težav s katerimi se sooča prebivalstvo in so zaživele svoje življenje v namišljenem oblaku ugodja, visokih plač, prestiža in nadutosti. Posledično se ne gre čuditi, da odpor do članstva v EU med prebivalstvom narašča. In kadar si ljudje nečesa ne želijo, zgodovina kaže, da je le vprašanje časa in načina, kako se bo zgodba končala. Velika Britanija je denimo razklana na pol, približujeta se ji Španija in Italija v kateri je brez medijskega pompa pretekli teden na volitvah za župane triumfirala evroskeptična Lista 5 zvezd (Movimento 5 Stelle). Pred dnevi je tudi Švica umaknila svojo dolgoletno prošnjo k članstvu v EU. Čemu zraven sploh še mazohistično vztraja Grčija nam itak ni jasno vsaj zadnji dve leti, če ne še dlje.

Evropska integracija kot proces je bila začetka pod okriljem ideala, da bo tako bolje za ljudi. Cilj je bil zmanjšati razlike v razvoju, preprečitev vojn, ki so evropske narode razdeljevale skozi stoletja ipd… Ideal je seveda hvalevreden, njegova implementacija pa se je sfižila. Z širitvijo EU se je začelo hiteti. Podobno kot v komunizmu, ki naj bi deloval v interesu ljudi, ki pa te dobrote baje niso znali razumeti, se je začela oblikovati politična elita in postopke začela voditi na silo, mimo konsenza. Več visokih funkcij v Evropski komisiji in drugih organih sploh ni neposredno voljenih. Zaradi tega se vodenje evropske politike oddaljuje od potreb ljudstva. To se lepo vidi pri vodenju denarne politike, kjer je centralni banki absurdno cilj povečevati inflacijo in s tem razslojevanje prebivalstva pa vse do politike priseljevanja, kjer evropska politika vztraja pri »odprtih vratih« kljub temu, da si večji del prebivalstva tega ne želi. Politična elita se je spečala s korporativno zato nad interesom ljudi čedalje bolj prevladujejo interesi korporacij in finančnih centrov, obenem pa se na drugi strani ustvarja ponzi shema kopičenja dolgov in neuresničljivih socialnih obljub, kar duši produktivnost in propulzivnost evroobmočja. Za vsako idejo je treba dobiti dovoljenje iz Bruslja, kot da pamet ljudi ni dovolj dobra. Demokracija je v EU čedalje bolj le fasada, evropski parlament pa le dobro plačan teater odsluženih političnih kadrov. Intelektualna aroganca dosega vrhunec s tem, ko vsakega, ki opozarja na te pomanjkljivosti obmetava s pridevniki nacionalist, populist ali rasist. Prej ali slej je bilo za pričakovati boomerang efekt. Kdor ga ni pričakoval, oz. se Brexitu danes čudi in ga obsoja, je predvsem zelo naiven.

Evropski birokraciji je uspelo pregovorno konzervo večkrat zapored brcniti od sebe, a se je ta zmeraj vrnila pod noge. Danes je konzerva dobila novo brco iz Bruslja in se naposled razpočila, golaž pa brizgnil iz nje. Pandorina skrinjica nezadovoljstva z delovanjem evrodružine je odprta. Sedaj lahko najbrž pričakujemo, da si bo za Britanci opogumil še kdo in dvignil svoj glas. Žalostno je, da bo to za nekatere popolnoma finančno opustošene države kot je na primer Grčija veliko prepozno, saj bo sanacija še toliko težja. A Grki imajo pri tej zgodbi ravno toliko krivde tudi sami, saj so suveren narod in bi lahko temu izsiljevanju rekli ne že zdavnaj. Trenutno situacijo je nekdo na internetu lepo zaokrožil z besedami: »EU je velika ponzi shema, Britanci pa so zgolj tisti, ki prvi zahtevajo svoj denar nazaj.« Perfektno. Sicer pa drama ni potrebna, na naših tleh smo že preživeli rimske legije, Napoleonovo cesarstvo, habsburško monarhijo, kraljevino SHS, Jugoslavijo, pa bomo še Evropsko Unijo. Vsaj dolgčas nam ne bo.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.