Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


01.07.2016, 13:25

Dan potem

Dan po katerem bo vse drugače je za nami, in zgodilo se ni nič.

Britanski referendum in njegove neposredne posledice so za nami. Če bi verjeli zagovornikom Evropske Unije in šefom centralnih bank, bi danes morala tako v Londonu, kot v Frankfurtu zevati dva velika kraterja. Pred samim referendumom je bilo namreč slišati toliko groženj o morebitnem kolapsu finančnega sistema, da je postajalo že neokusno. Zamajal naj bi se bančni sistem, zlomile borze in sesul britanski funt. Najmanj to, da o hudi depresiji in vsesplošni lakoti niti ne govorimo. A glej ga zlomka, minil je teden dni in nič od tega se ni uresničilo. Negativna kampanja zagovornikov obstanka v EU se je izkazala za veliko manipulacijo. Banke stojijo, borze so do danes izgubile nekaj minimalnega v rangu 3% do 4%, pa tudi zdrs funta je relativno blag v primerjavi z napovedmi.

Veliko Britanijo lahko torej pustimo za sabo in ji zaželimo srečno pot, saj so notranje razprtije na Otoku dovolj velike, da jih bodo morali v naslednjih mesecih znati z občutkom preseči, če je to sploh še možno. Evropska unija medtem nadaljuje točno v tisto smer v katero ne bi smela. Z letošnjim letom je denimo stopila v veljavo nova bančna zakonodaja, ki prepoveduje uporabo javnih sredstev za reševanje bank, preden so k reševanju ustrezno prispevali lastniki in drugi upniki banke. Gre torej za načelo, da izgube najprej pokrivajo delničarji z zmanjšanjem vrednosti svojega vložka kapitala, če to ni dovolj sledijo podrejeni upniki, če tudi to ni dovolj so na vrsti nadrejeni upniki in nazadnje celo depoziti nad zajamčeno vrednostjo 100.000 EUR. Depoziti pod to vrednostjo so načeloma nedotakljivi in garantirani s strani ustreznih jamstvenih shem.

OK, načeloma je to v redu in tako tudi mora biti. Zakaj bi namreč morali z javnim denarjem davkoplačevalcev reševati zasebne banke (ali druga podjetja) pred posledicami njihovih napačnih odločitev. Če daješ slabo zavarovana posojila, če ne preverjaš kreditne bonitete, če ne znaš pravilno oceniti gospodarske situacije si pač sam kriv za posledice. Uprave bank in njihove strokovne službe so same krive za pretirano naraščanje slabih posojil v svojih bilancah, zato morajo nositi posledice, z njimi pa seveda njihovi lastniki in upniki. In posledica je, da taka institucija na trgu pač ne sme preživeti. Če jih rešiš z davkoplačevalskim denarjem in večina ljudi ostane na istih mestih je logično, da bodo napake ponovili.

In potem, ko se je Evropska Unija dogovorila za sprejeta pravila igre na področju bančništva, se začenjajo pojavljati ideje, da pa ta pravila spet ne bi veljala prav za vse. Italija ima namreč precejšnje težave s slabimi posojili v svojih bankah in je ta teden predlagala, da bi smela z državnim denarjem dokapitalizirati bančni sektor v višini cca 40 milijard EUR (samo informativno: slaba posojila v italijanskem bančnem sistemu naj bi presegala 300 milijard EUR). Pri tem vztraja, da začasno (zaradi nekakšnih nedefiniranih izrednih razmer), nova bančna regulativa o predhodnem izbrisu delničarjev in upnikov zanjo ne bi veljala. In smo spet tam, sprejmeš zakon nato pa ob prvem primeru, ko bi moral novi zakon uporabiti v praksi, stisneš rep med noge. Nemci so se seveda italijanskim predlogom uprli in zahtevajo spoštovanje sprejetih pravil igre, ob drobnem paradoksu, da je ena najbolj sistemsko kritičnih bank na svetu ta trenutek ravno nemška Deutsche Bank. Bodo Nemci pravila upoštevali tudi, če pride do težav na domačem dvorišču ali pa je na vidiku že morda nastavek za Italexit?

Zadnje informacije tik pred objavo tega zapisa sicer kažejo, da je Italiji uspelo dobiti dovoljenje Evropske komisije za nekakšno dodatno državno garancijo za depozite v višini 150 milijard EUR, s katero naj bi pomirili vse bolj vznemirjene varčevalce. Morda se v Italiji pripravljajo na posebne »ukrepe« glede kapitalske ustreznosti svojih bank, kaj bolj podrobnega pa bo znanega v prihodnjih mesecih. Informacije se namreč spreminjajo iz dneva v dan.

Najbrž bi bila potreba po takih prepoznih ad-hoc reševanjih s spreminjanjem že sprejetih pravil manjša, če bi regulatorji opravljali naloge za katere so bili prvotno ustanovljeni. A ker se centralne banke raje, kot z nadziranjem bančnih bilanc ukvarjajo z vzdrževanjem vrednosti premoženja odstotka najbogatejših na svetovnih borzah, se konstantno vračamo v stanje, ko je v posameznih državah skoraj polovica bančnega sistema praktično insolventna. Pravzaprav je skupni monetarni sistem evroobmočja obenem njegova najšibkejša točka, Evropska Centralna Banka pa simbol te šibkosti. Reforme delovanja EU se morajo začeti v Frankfurtu, preden bo prepozno.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.