Naj spremembe
na dan 10.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


08.07.2016, 12:04

King of kings

Evroelita pokazala svoj pravi obraz.

Prejšnji teden smo naše borzno poročilo zaključili z besedami: »Reforme EU se morajo začeti v Frankfurtu, preden bo prepozno.« Ta teden smo dobili jasen dokaz, zakaj je to nujno potrebno. Vrh Evropske Centralne Banke je namreč slovenskim državljanom eksplicitno zagrozil s pravnimi posledicami, če se bodo vtikali v odločitve monetarnih oblasti. To je ta demokracija, ki so ji Britanci pred štirinajstimi dnevi pokazali sredinski prst. Škoti so sicer nekoliko glasni, češ da oni bi pa ostali še malo v EU vendar, če Mario Draghi še dvakrat zine kaj pametnega v svojem slogu bodo tudi oni sprevideli, da je bolje ostati pod britansko kraljico kot dobiti italijanskega kralja.

Za kaj gre? Najbrž ste slišali, da so se ta teden na naslovu banke Slovenije ter pri nekaterih revizijskih hišah, ki so sodelovale v spornem projektu razlastitve bančnih delničarjev in podrejencev, oglasili kriminalisti in poizvedovali o podrobnosti izbrisa kvalificiranih obveznosti bank. Gre se predvsem za iskanje dokumentacije o načinu izračuna višine potrebnega odpisa. Bilance bank so namreč takrat po mednarodnih računovodskih standardih izkazovale zadosten kapital, izredni pregled naročen s strani Banke Slovenije pa je prikazal velik primanjkljaj na podlagi katerega so bili nato izbrisani imetniki delnic in podrejenih obveznic bank.

Spornih je več stvari, če so svoj kapital nepravilno prikazale banke, so za to odgovorne uprave in revizijske hiše, ki so bilance potrjevale. Če pa je bila revizija Banke Slovenije neupravičeno ostra, potem je spet vprašanje čemu uprave bank niso takrat protestirale in zaščitile svojih delničarjev in upnikov ter vložile tožb proti odločbam banke Slovenije (gre za ravnanje, ki bi so ga po zakonu dolžne storiti uprave prizadetih družb, saj so edine, ki so prejele odločbe o izbrisu – mali delničarji jih niso prejeli in se nanje tudi niso mogli pritožiti). Vprašljiva je tudi vloga revizijskih hiš, ki so pri projektu sodelovale, kakšna navodila so dobile, kakšna je bila interakcija s funkcionarji banke Slovenije glede višine ugotovljenega primanjkljaja ter ali so imele kakšno mnenje oz. zadržke zaradi posledic njihovih revizij ipd… Kot strokovnjaki za revidiranje in ocenjevanje vrednosti premoženja so namreč tudi one lahko soodgovorne za morebitno škodo, če bi se izkazalo, da njihove ocene niso temeljile na strokovnih argumentih.

Prav je, da se te zadeve raziščejo, saj je bil poseg v zasebno lastnino nesorazmerno močan ob tem, da sploh ni dokazano, ali bi jo vsaj imetniki podrejenih obveznic v primeru stečaja morda odnesli bolje kot s popolnim izbrisom. V glavnem, dan po hišnih preiskavah na Banki Slovenije se iz Frankfurta oglasi sam šef Evropske Centralne Banke (ECB). Slovenski državi, slovenskim organom pregona, slovenskemu pravosodju in nenazadnje posredno vsem državljanom Slovenije zagrozi s pravnimi posledicami, če se bodo preiskave nadaljevale, ker naj bi bila ECB pod posebno imuniteto. Kot veste je Banka Slovenije danes ena od podružnic ECB, ta pa očitno ne mara, da kdo stika po njenih predalih. Kar se tiče Draghijevih privilegijev in imunitete pa samo tole: katerakoli imuniteta in privilegiji elite veljajo samo dokler jih tolerira volilno telo. In volilno telo v Evropi kaže, da ima obnašanja neizvoljene evropske elite počasi dovolj.

Zanimivo bo videti ali bo kdo od slovenskih evroposlancev sedaj v Bruslju dvignil glas zoper vtikanje šefa ECB v interne slovenske preiskave potencialnih kriminalnih dejanj. Pred časom so bili namreč precej glasni ob pogajanjih glede čezatlantskega trgovinskega sporazuma, kjer jih je najbolj skrbelo, da bi utegnile velike multinacionalke vlagati tožbe proti Sloveniji, či bi ta ogrozila njihove dobičke. Bodo sedaj dvignili glas in zaščitili svojo domovino, ko s pravnimi posledicami grozi ECB?  Bo imel kdo od njih pogum v Bruslju na seji parlamenta na glas izpostaviti nedopustne pritiske šefa ECB na slovenske kriminaliste?

Kaj pa če bi morda kdo od evroposlancev prebral temeljne dokumente Evropske Unije v katerih bi ugotovil, da je mandat ECB vzdrževanje stabilnosti cen (»Maintaining stable prices on a sustained basis is a crucial pre-condition for increasing economic welfare and the growth potential of an economy« – vir: ECB – Objective of monetary policy)? Stabilnost je precej jasna kategorija in se je ne da kar tako po svoje interpretirati. Stabilnost pomeni, da se nekaj ne premika v nobeno smer. Kako je torej ECB prišla od definiranega mandata, ki ji zapoveduje stabilnost cen, nenadoma k mandatu 2% letne inflacije, kar je njihov trenutni cilj? Kdo jim je ta cilj odobril, v temeljnih dokumentih namreč ni predviden? Morda se vam zdi 2% letno malo, dejansko pa to pomeni, da se v 36 letih vse cene podvojijo. Se vam sedaj to še zmeraj zdi podobno »stabilnim« cenam? ECB si je sama vzela mandat zasledovanja 2% inflacije evroobmočja in s tem ustvarjanja vse večjega razkoraka med bogatimi in revnimi. Mandat za ustvarjanje revščine bi lahko rekli. Sicer pa naj Draghi kar vztraja pri svojem obnašanju in ukrepih, njegove Evrope bo iz referenduma v referendum manj.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.