Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


15.07.2016, 11:05

Helikopterji na vidiku

Brexit idealen izgovor za nove monetarne spodbude.

Dogajanje na borzah lahko ta teden opišemo s preprostim stavkom, sposojenim iz globalnega informacijskega portala Bloomberg: »Global stocks extend rally, as investors hope for new central bank stimulus.« Izid britanskega referenduma o izstopu iz Evropske Unije je namreč tako presenetil največje centralne banke, da sedaj praktično odpadejo vsi nameni o kakršnemkoli dviganju obrestnih mer vsaj v letošnjem letu. Še več, centralna banka Velike Britanije napoveduje nov paket monetarnih spodbud, takoj po volitvah pa je napoved o novih fiskalnih in monetarnih spodbudah prišla še iz Japonske, ki to inflacijsko politiko izvaja že dvajset let. In inflacije ni od nikoder prav tako že dvajset let. Toliko o uspešnih ukrepih. Pa vendar vlagatelji upajo, da nekaj, kar že dvajset let ne deluje, morda tokrat začne delovati.

Čedalje več medijev povzema tudi zgodbe o t.i. »helikopterskem denarju«, ki naj bi ga centralne banke uvedle, kot naslednji ukrep, če bo potreba, za zagotavljanje nadaljnje rasti finančnih trgov. O metanju denarja iz zraka je prvi konkretno razmišljal Ben Bernanke, nekdanji šef ameriških Zveznih Rezerv. Si lahko sploh mislite, da ljudje s takimi idejami nekega dne splezajo celo na sam vrh monetarnih oblasti v neki državi? Situacija je danes že tako nenormalno izkrivljena, da se zdi to razmišljanje večini že skoraj normalno. Zakaj pa ne, dajmo poskusiti?!

V resnici nimajo v mislih ravno metanja denarja iz zraka temveč, fiskalne programe, financirane neposredno z novo-ustvarjenim denarjem centralne banke. Problem tega početja je, da ko enkrat začneš, ne moreš več končati brez popolnega gospodarsko-finančnega zloma. Ob tem o političnih implikacijah takega mešanja monetarne in fiskalne politike raje niti ne govorimo. Nedopustno, neodgovorno in arogantno današnje obnašanje centralnih bank bomo nekega dne za nazaj opredelili kot norost, ki se ne sme nikoli več ponoviti. A to bo za nazaj in takrat bodo vsi pametni, da se tega ne bi smelo početi. Dirka za navideznim papirnatim bogastvom medtem vsak dan bolj izpodjeda temelje realne ekonomije.

Enormen obseg novih dolgov, ki nastajajo v okviru teh monetarno-fiskalnih spodbud čedalje bolj negativno vpliva na vse nižjo povprečno gospodarsko rast. Praktično je ni več razvite države, ki bi trajno dosegala rast BDP preko 2% na letni ravni, z izjemo morda trimesečja ali dveh. Vse kar uspejo doseči so kratkoročni špekulativni popravki, preden začne nato vse znova drseti proti ničli, borze pa takoj zahtevati nove spodbude. Drsenje povprečnega premoženjskega standarda srednjega sloja v razvitih ekonomijah se nadomešča z naraščanjem potrošniškega kreditiranja. V tem procesu nastaja velika količina bodočih obveznosti brez podlage v produktivnih investicijah, s katerimi bodo te obveznosti nekega dne poplačane. Prihodnje generacije bodo prisiljene čedalje večji del svoje produktivnosti namenjati financiranju preteklih obveznosti. Končna postaja tega početja so izjemno nizki, celo negativni bodoči pričakovani donosi premoženja.

Programi odkupa obveznic oziroma »quantitative easing« kot se popularno imenujejo, še dodatno prilivajo olja na ogenj, saj spreminjajo miks premoženja v obtoku v finančnem sistemu. Z odkupi iz sistema umikajo varne naložbe (državne obveznice), v sistemu pa ostaja nabor čedalje bolj tveganih naložb in presežna likvidnost, ki nato te naložbe zasleduje ob vse višjih cenah. Pravzaprav je to ključna dinamika dogajanja na borznih trgih zadnjih nekaj let. To je obenem recept za popolno nevihto, ki se ji seveda ne bo mogoče izogniti. Posameznik se lahko situaciji izogne le tako, da sedi ob strani in v igri ne sodeluje. Bodoče izgube so že vgrajene v današnje tečaje delnic, vprašanje je le še kdaj se bodo realizirale in seveda, kdo bo v tistem trenutku imel papirje v rokah. Nekdo jih bo moral imeti.

In medtem, ko borze dosegajo nove vrhove, se daleč od oči, tako kot leta 2000 in 2007 denimo, v ameriškem bančnem sistemu dogaja tole:

 

 

Centralne banke se s tem problemom kot običajno ne ukvarjajo…

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.