Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


29.07.2016, 14:40

Tretja špekulativna epizoda v petnajstih letih

Visoka zadolženost predstavlja ključno omejitev gospodarski rasti.

Tečaji na svetovnih borzah nadaljujejo rast. Olajšanje, ker Brexit ni prinesel finančne panike, ki so jo mediji slikali pred referendumom ter pričakovanja o dodatnih monetarnih spodbudah poganjajo špekulativni apetit vlagateljev. Kupuje se praktično vse kar ni pribito v tla, donosi obveznic nekaterih evropskih držav kot sta Nemčija ali Švica so negativni celo za dospelosti preko desetih let. S takim tempom nakupov bodo negativni kmalu najbrž tudi donosi korporativnih obveznic.

Največji kupci tega premoženja postajajo centralne banke. Evropska centralna banka, po nakupih državnih, čedalje bolj posega v korporativni sektor obveznic. Japonska že dlje časa koplje še globljo luknjo. Je namreč med največjimi lastniki japonskih delnic in delniških skladov. To početje naj bi nekako prispevalo k gospodarski rasti a se nam zdi, da bolj prispeva k bogatenju že bogatih in stagnaciji vseh ostalih. A dokler državljani to tolerirajo bo tako. Večjega medijskega upora proti čedalje bolj arogantnem, akademsko vzvišenem in na sploh neodgovornem početju ni videti. Ti ljudje zaenkrat očitno še uživajo sloves čudodelnikov, tako kot ga je guverner ameriških zveznih rezerv Alan Greenspan užival do leta 2007. Mediji, politiki in predvsem akademski ekonomisti so ga takrat dejansko oboževali, kot človeka, ki naj bi uspel premagati gospodarski cikel. Nikoli več recesije, se je govorilo. Kmalu zatem je pošast, ki jo je pomagal ustvariti detonirala ameriški bančni sistem. Njegov ugled je od takrat močno omadeževan, a to očitno ne moti njegovih naslednikov, da ne bi poskušali ponoviti njegovih spornih politik in jih celo preseči. Edina razlika tokratne epizode je ta, da če smo v predhodnih govorili o balonu na bolj ali manj omejenem segmentu trga (denimo balon tehnoloških delnic leta 2000 ali balon hipotekarnih posojil leta 2007), lahko tokrat govorimo o veliko širšem balonu, ki se širi v vse segmente (delnice, obveznice, nepremičnine,…). Ugibanje ali in koliko je to dejstvo za prihodnje borzne donose pozitivno oz. negativno, prepuščamo vaši domišljiji.

Zapomniti si velja eno stvar: poceni denar oz. posojila ne ustvarjajo trajne stabilne gospodarske rasti in blaginje, temveč špekulativne izbruhe, ki jim nato sledijo zlomi. Možno je sicer manipulirati z dolžino oz. trajanjem teh špekulativnih obdobij, a vsaka ponzi shema prej ali slej potrebuje dejanski denarni tok za poplačilo obveznosti. Ker špekulativno divjanje poceni denarja na kapitalskih trgih ne ustvarja realnih investicij temveč zgolj spodbuja finančni inženiring, posledično v prihodnje ne bo zadosti denarnega toka za vračilo čedalje višjega obsega obveznosti, ki nastajajo v teh procesih monetarnega sproščanja. To se dejansko že dogaja, saj lahko vidite, da je kljub desetinam milijard mesečnega monetarnega stimulusa gospodarska rast po svetu na najnižjih ravneh po finančni krizi leta 2008. Vzdrževanje ponzi sheme zahteva vse več sredstev samo za to, da zgolj capljamo na mestu. Multiplikator javne porabe se bliža ničli, kar pomeni, da vsak evro dodatnih spodbud prispeva čedalje manj k gospodarski rasti.

V razmerah, kjer je večina razvitih gospodarstev ujeta v zanko visoke zadolženosti (javni dolg presega 90% BDP) je vsaka nadaljnja spodbuda vse manj učinkovita. In še večja težava te relacije je v dejstvu, da ni linearna. Negativni efekt povečanega obsega dolgov je sprva skoraj neopazen, nato pa eksponentno eskalira in nenadoma postane močna cokla gospodarski rasti. Ukrepi bi morali biti usmerjeni ravno v drugo smer, dovoliti razdolževanje in s tem razbremeniti produktivne dele družbe, da lahko postanejo vlečni konji bodoče gospodarske rasti. A to razdolževanje bi seveda imelo začasno negativne posledice na gospodarsko aktivnost (predvsem pa na finančne trge) zato je politično nesprejemljivo.

Po eni strani še lahko razumemo politike, ki v obstoječem okolju prevladujoče akademske ekonomije verjamejo, da je potrebnega še več zadolževanja za rešitev trenutnih težav prenizke gospodarske rasti. Če ti to skoraj vsak dan sugerirajo akademski ekonomisti v varnem zavetju svojih univerzitetnih stolčkov, si pač temu nihče ne upa oporekati. A politiki z nekritičnim poslušanjem teh nasvetov nehote prispevajo k akceleraciji negativnih dolgoročnih trendov v ekonomiji. Breme novih dolgov čedalje bolj duši gospodarsko rast. In več kot jih bo, nižja bo gospodarska rast. Japonska je lep dvajsetletni eksperiment neučinkovitosti tega početja. In mi vsi smo prav tako vse globlje v tem eksperimentu, ki ne daje rezultatov, a nas vrhovi prepričujejo, da naj le še malo potrpimo. Ker naslednji paket spodbud pa bo definitivno tisti, ki bo zagnal motorje gospodarske rasti. Če ne naslednji pa tisti za njim. Ali pa še eden kasneje…

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.