Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


05.08.2016, 14:15

Slabo == Dobro

Gospodarska rast čez lužo drugič zapored razočarala in hkrati razveselila.

Pomembnejši svetovni borzni indeksi so se v pravkar minulem tednu malce povlekli nazaj. Zgodovinsko visoka »overbought« tehnična situacija ob hkratnem vnovičnem padanju cen nafte sta med vlagatelje začela seliti dvome o dejanskem stanju v svetovnem gospodarstvu. K temu je svoje prispeval tudi precej slab, podatek o rasti BDP v ZDA v drugem četrtletju letos. Bilo ga je le za 1.2% na letni ravni. Ker so obenem tudi rast iz prvega četrtletja popravili navzdol na vsega 0,8%, je sedaj jasno, da imajo ZDA za seboj dve četrtletji z najnižjo gospodarsko rastjo po veliki finančni krizi leta 2008. Vse skupaj kaže, da bo rast v celotnem letošnjem letu le polovica prvotno napovedanih 2,5%.

Nad tem podatkom so seveda najbolj negativno presenečeni predvsem profesionalci z Wall Streeta, saj jim otežuje slikanje rožnate zgodbe s ciljem prodaje delnic. No, obenem pa so ravno ti paradoksalno tudi najbolj zadovoljni s tem podatkom, saj šibka rast po drugi strani omogoča centralni banki nadaljevanje eksperimenta »poceni denarja«, kar seveda dviguje plimo na kapitalskih trgih. Samo v finančni industriji je lahko en podatek negativen in pozitiven hkrati. Najbrž pa tudi akademiki v vrhu Federal Reserve ne razumejo ravno najbolje kako, da njihovi ekonomski modeli ne delujejo kljub skoraj 3000 milijardam dolarjev presežne likvidnosti v finančnem sistemu. Denarja je kot peska, gospodarske rasti pa ne. Njihov odgovor bo najbrž, še več denarja….

Mi že dolgo opozarjamo ravno na to dejstvo, da poceni denar ne more rešiti strukturnih ekonomskih neravnovesij. Lahko povzroča začasne izbruhe gospodarske rasti, ki jim nato sledijo obdobja upočasnitve oz. recesije. Te oscilacije postajajo vse pogostejše. Predvsem pa je poceni denar nevaren ravno zato, ker preusmerja družbeni pogovor stran od pravih tem in ukrepov in s tem pomeni predvsem izgubljanje dragocenega časa. Večjo nevarnost od nizke gospodarske rasti mi trenutno vidimo predvsem v obnašanju kapitalskih trgov. Ti so kljub relativno anemičnim makroekonomskim podatkom v stanju skoraj popolne evforije. Borzni indeksi dosegajo nove vrhove obenem pa se gospodarska rast vse bolj upočasnjuje. Nenormalna monetarna likvidnost spodbujena s strani centralnih bank pač najde svoje priložnosti primarno na borznih trgih, kjer se počasi napihuje že skoraj največji borzni balon vseh časov. Morda še ni največji je pa vsekakor v družbi treh največjih do sedaj.

Kako daleč od realnosti so trenutno kapitalski trgi zgovorno kaže tudi priložena slika. Na njej je prikazana četrtletna rast davčnih prilivov v zvezni proračun ZDA (vir: St. Louis FED). Čisto na desni lahko vidite, da je v zadnjem letu ta padajoča, oz. celo negativna, kar se seveda lepo ujema z zgoraj opisanimi podatki o gibanju BDP v zadnjih dveh četrtletjih.

 

 

Ker so davčni prilivi eden od najbolj realnih pokazateljev gospodarskega stanja, saj se davki plačujejo sproti predvsem od plač in korporativnih dobičkov, se postavlja veliko vprašanje od kod vlagateljem na borzah tak optimizem. Trend, ki smo ga označili z rdečo puščico je namreč na moč podoben tistim iz leta 2000 in 2007. Borzni optimisti teh dveh letnic ne hranijo v lepem spominu. Sicer pa je najbrž res, da makroekonomski podatki vlagateljem niti ne pomenijo več veliko v okolju, kjer je večina trgovanja podvržena samo še sestankom centralnih bank in upanju, da bodo te še povečevale že tako visok nivo špekulativne likvidnosti.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.