Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


26.08.2016, 12:50

Bele lise na monetarnem zemljevidu

Poskusi stimuliranja gospodarstva čedalje manj tradicionalni, odziv nanje pa vse bolj mlačen.

Rast delniških indeksov se je v zadnjem tednu ustavila, vlagatelji pa se znova sprašujejo kateri bodo naslednji koraki, predvsem ameriške centralne banke Federal Reserve. Nizka rast BDP v začetku leta in preplah okoli britanskega referenduma o izstopu iz Evropske Unije sta namreč začasno ustavila namere ameriških monetarnih oblasti po večkratnem dvigu obrestnih mer v letošnjem letu. Vlagatelji so trenutno skoraj enotni, da novih dvigov v tekočem letu ne bo in prvi naslednji dvig pričakujejo šele v letu 2017. Preplah okoli Brexita se je nato izkazal celo kot pozitiven za borzne tečaje, saj so ti v luči pomirjujočih obljub o dodatnih spodbudah s strani centralnih bank takoj po referendumu precej porasli. Vrata za nove dvige so torej v zadnjih dneh spet nekoliko bolj odprta, čeprav je hkrati res, da ZDA počasi vstopajo v zadnje dejanje predsedniških volitev, te bodo konec leta, tamkajšnja centralna banka pa se že po tradiciji izogiba, da bi v mesecih pred volitvami vznemirjala trge, ker bi jo utegnili doleteti očitki o volilni preferenci. Vse oči vlagateljev so trenutno uprte v Jackson Hole, Wyoming, kjer poteka tradicionalni letni festival centralnega bančništva, od koder se pričakuje kakšna dodatna razjasnitev glede dinamike obrestnih mer v naslednjih mesecih.

Na borzah torej vlada stanje, ki mu v zgodovini še nismo bili priča. Na eni strani imamo rekordno nizke donose varnih naložb (nekatere državne obveznice imajo celo negativne donose za dospetja do deset let npr. nemške ali švicarske), kar se je običajno dogajalo samo v času močnejših recesij. Obenem imamo na delniških trgih hkrati situacijo, kjer delniški indeksi (v prvi vrsti tukaj vodijo ameriški) dosegajo iz dneva v dan nove rekorde. Ob tem gre predrznost nekaterih guvernerjev centralnih bank tako daleč, da obupanim varčevalcem celo svetujejo, da naj za doseganje boljših donosov pač posežejo po bolj tveganih oblikah varčevanja. Ta razkorak med naložbenimi razredi je neposredna posledica nenormalne politike denarnih oblasti, ki so do nerazpoznavnosti izkrivile alokacijsko funkcijo kapitalskih trgov. Stvari so speljane tako daleč stran od normalnosti, da vse manj izkušenih upravljalcev premoženja sploh razume, kaj se dogaja, še težje pa je moč predvideti kaj se utegne zgoditi. Preigravanje scenarijev, ko imaš na mizi spremenljivke, ki v zgodovini še nikoli niso bile testirane, kakršna je na primer možnost neposrednih nakupov korporacijskih obveznic ali celo delnic s strani centralnih bank, je pravzaprav nesmisel. Ostane samo še špekuliranje in to je točno to kar trenutno poganja čredo na kapitalskih trgih.

Splošna ocena tistih, ki se s temi stvarmi ukvarjajo dalj časa je, da se to ne bo dobro končalo. Seveda je nemogoče napovedati, kdaj se bodo stvari obrnile v napačno smer, ker je to pač stvar tega koliko časa bo večina vlagateljev verjela v dejanja centralnih bank. Ko se bo težišče te mase premaknilo od kupcev k prodajalcem, bo igre konec. Centralne banke se tega premika tudi najbolj bojijo, saj so postale ujetnice delniških trgov. Oziroma, bolje povedano, postale so ujetnice lastne igre. Ameriška Fed je po decembrskem dvigu obrestne mere, ki je sprožil borzno razprodajo v letošnjem januarju in februarju nemudoma hitela miriti trge, da so naslednji dvigi do nadaljnjega prestavljeni. Trgi so se šele po teh zagotovilih v aprilu začeli pobirati. In pazite, šlo je zgolj za prvi dvig obrestne mere v devetih letih za pičlih 0,25% ! Vse kaže, da se znotraj Fed-a sedaj znova krepi volja po dvigu, a hkrati ostaja bojazen, kakšna bo reakcija borznih trgov. Veliki obvezniški dealerji so namreč vse bolj naveličani mešanih sporočil raznih guvernerjev in njihovih namestnikov, za katere se zdi kot da včasih govorijo en mimo drugega. Eden opozarja, da je dvig tik za vogalom, čez dva dni pa na drugi tiskovni konferenci njegov namestnik zagotavlja, da spremembe v kratkem še ne gre pričakovati. Podobna negativna reakcija trgov kakršna se je zgodila v letošnjem začetku leta bi pomenila, da bi vlagatelji zakorakali v že tretje zaporedno leto brez pozitivnega kumulativnega donosa.

Pravzaprav lahko edini zgodovinski precedens tako predrznega razmišljanja o vlogi denarja, kot si ga trenutno privoščijo moderni šefi centralnih bank, najdemo v francoski epizodi z Banque Royale, katere zaključek leta 1720 bo ostal zapisan v zgodovinskih analih. Poceni ustvarjen denar je takrat tako obnorel državo, da je iz tistih časov ostal pregovor: »John Law (avtor nesrečne ideje in ustanovitelj Banque Royal) lahko prenese vse razen 2% obrestne mere.« Zdi se, da ta pregovor postaja danes znova aktualen.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.