Naj spremembe
na dan 10.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


02.09.2016, 13:38

Šestmesečne bilance

Zmagovalci in poraženci prve polovice leta na domači borzi.

Na ljubljanski borzi se zaključuje obdobje uradnih objav polletnih rezultatov poslovanja. Med podjetji iz prve kotacije z najvišjimi stopnjami rast je tokrat v ospredju znova lepo videti Luko Koper. Krepko rast že nekaj časa beležijo tako med prihodki kot pri dobičku. Tudi relativna vrednotenja delnice so s tega vidika ugodna, kar je najbrž predvsem posledica splošnega diskonta zaradi nelikvidnosti, ki ga uživajo vse delnice na Ljubljanski borzi ter dodatno še specifične lastniške situacije v Luki Koper, kjer je večinski lastnik država, kar zmanjšuje zanimanje tujih vlagateljev.

Relativno dobro so poslovali tudi v Petrolu, Gorenju in Intereuropi, ki je prav tako povečala tako prihodke kot dobiček, a jo servisiranje preteklih dolgov še zmeraj precej obremenjuje. Delnica Gorenja je sicer že dobra dva meseca v precejšnjem zaletu predvsem zaradi razkritja dejstva, da korporacija Panasonic opravlja skrbni pregled velenjske družbe, kateremu bi morda utegnila slediti ponudba za kakšno tesnejšo obliko sodelovanja. Tega seveda ne bomo zanesljivo vedeli do javne objave, a borza je kraj na katerem se srečujejo kupci in prodajalci in sklepajo posle na podlagi svojih trenutnih pričakovanj. Ta so pri Gorenju očitno optimistična, delnica je namreč od začetka leta pridobila skoraj 70% vrednosti.

Toliko o pozitivnih trendih, v nadaljevanju si oglejmo še tiste, ki svojih delničarjev niso pretirano navdušili. Telekom Slovenije ob polletju beleži upad prihodkov in čistega dobička. Upad prihodkov gre sicer pripisati izločitvi družbe One iz konsolidacije zaradi predvidene odprodaje. Čistega dobička se je v šestih mesecih nabralo za dobrih 17 milijonov EUR, kar je 22% manj kot lani ob tem času. Znižanje čistega dobička v primerjavi z enakim obdobjem lani beležijo tudi pri Krki. Zaradi pritiska na cene zdravil ter stroškov valutnega ščitenja je čisti dobiček Skupine Krka kar 38% nižji od primerljivega lanskega. Prihodki od prodaje so sicer zrasli za 1%.

Pričakovano so se v trenutnem okolju slabše znašli tudi zavarovalničarji kjer sta tako Zavarovalnica Triglav kot Sava RE ustvarili nižji čisti dobiček od primerljivega lanskega. Na tem mestu že dolgo opozarjamo na pasti politike nizkih obrestnih mer in zavarovalnice kot največji kupci obveznic so tukaj najbolj na udaru. Trenutno jim ne ostane drugega kot ukvarjanje s stroški v zavarovalniškem biznisu, saj naložbeni del portfelja še nekaj časa ne obeta izboljšanja pogojev poslovanja.

Na mednarodni fronti je teden minil brez posebnih sprememb. Sestanek vrhov centralnih bank je minil v standardnem shizofrenem slogu. Guvernerka ameriških Zveznih rezerv Janet Yellen je uvodoma napovedala možnost septembrskega dviga obrestne mere, a kmalu zatem dodala, da bi morda morali v bodoče razmišljati tudi o nestandardnih spodbujevalnih ukrepih kot je na primer širši nabor naložb za izvajanje monetarne politike oz. po domače povedano nakupi delnic s strani centralne banke. Kakofonija nasprotujočih si informacij je pravo nasprotje politiki transparentnega obveščanja, kateri se Fed tako zavezuje v zadnjih letih.

Vlagatelji torej kolebajo med sporočili, ki napovedujejo zaostrovanje monetarne politike in sporočili ki obetajo nadaljnjo ekspanzijo le-te. Trenutno denimo delnice kupujejo Japonci in Švicarji, katerih centralne banke se že pojavljajo med največjimi delničarji nekaterih globalnih korporacij. Cilj njihovega početja je predvsem oslabiti svojo valuto in na ta način doseči konkurenčno prednost lokalni ekonomiji. Centralna banka ZDA ima to zaenkrat izrecno prepovedano z zakonom (je torej razlog, zakaj je ameriški dolar sprejet kot globalna valuta), saj lahko kupuje samo vrednostne papirje, ki imajo eksplicitno garancijo ZDA (ameriške državne obveznice in nekatere vrste obveznic, ki jih izdajajo paradržavne institucije). Yellenova je pravilno opozorila, da bi bilo torej pred tem potreba spremeniti zakonodajo, kar pa je v domeni kongresa. Je pa kriza leta 2008 lepo pokazala, kako hitro se da poslance prepričati v spremembe zakonodaje, ko jim zagroziš s kaosom na ulicah. Počakajmo torej na naslednjo krizo, da se še zadnja od velikih centralnih bank spremeni v investicijskih sklad. Morda bomo po tem končno le ugotovili, da jih v bistvu sploh ne potrebujemo.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.