Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


09.09.2016, 12:31

Premikanje ciljev

Kaj storiti, ko zadanega cilja ne moreš doseči?

Tudi ta teden je bil na borzah bolja ali manj dolgočasen. Delnice se gibajo v razmeroma ozkem pasu in čakajo na naslednje korake s strani centralnih bank. Zadnje sporočilo z vrha ameriških Zveznih Rezerv je namreč ponovno obudilo možnost dviga obrestnih mer v septembru, kar je ustavilo poletno borzno rast. Sicer pa lahko osrednje sporočilo s simpozija centralnih bančnikov v Jackson Hole pred dvema tednoma razumemo predvsem kot priznanje o tem, da nimajo pojma kaj počnejo. Oziroma, da so stisnjeni v kot in iščejo varen izhod iz trenutne situacije.

Samo šef kake centralne banke lahko namreč v istem stavku hkrati izjavi, da lahko že septembra pričakujemo dvig obrestnih mer in hkrati potrebo po razširitvi nabora instrumentov še na druge vrste vrednostnih papirje ne zgolj državne obveznice. Ali pa denimo kolektivna obsesija teh ljudi, da bi morda veljalo dvigniti inflacijske cilje iz sedanjih 2% na 4%. Preberite si še enkrat prejšnji stavek preden ga podrobneje analiziramo, da boste razumeli nesmisel tega početja.

Centralne banke namreč ugotavljajo in priznavajo, da ključnega cilja zaradi katerega so sploh začele izvajati izredne monetarne ukrepe kakršni so nakupi državnih in drugih korporativnih obveznic (ponekod že celo delnic) niso dosegle. Ključni cilj je bil namreč dvigniti inflacijo v območje blizu 2% na letni ravni. V Evropi denimo je Mario Draghi zagotavljal, da bo storil vse kar je v njegovi moči za dosega tega cilja in po skoraj dveh letih je inflacija, kljub vsem njihovim doktorsko-akademskim modelom in pristopom pravzaprav tam, kjer je bila na začetku. In ker 2% inflacije niso sposobni doseči verjamejo, da je potreba spremeniti cilj in doseči 4% inflacijo…

Poskušajte to razumeti takole: če ne moreš v počepu dvigniti 50kg uteži, si naloži 100kg in poskusi znova, morda bo šlo?! Ali pa: če vaš avto ne doseže hitrosti 200km/h, poskušajte z njim doseči 300km/h, morda bo pa to šlo?! Ne razumete? Ne skrbite, saj nihče z nekaj zdrave pameti tega ne more razumeti. Zato pa imamo centralne bančnike. Ali kot je ta teden v sklopu Blejskega strateškega foruma po pisanju Financ povedal šef slovenskih monetarnih oblasti: »Ljudje niso pripravljeni poslušati, kar imam za povedati, niso pripravljeni zaupati mojim potezam.« Naše vprašanje je, katerim potezam pa? Naj zaupamo nekomu, ki ne uspe doseči 2% inflacije, da bo dosegel 4%? Ob tem moramo biti tudi pazljivi, saj inflacija dejansko je in to precejšnja, le da se ni pojavila tam kjer so si želeli. Večina efekta sproščene monetarne politike se predvsem koncentrira na finančnih trgih. Tam vlada inflacijska veselica, če le kdo to sploh želi videti. Finančni inženiring spodbujen z ekstremno nizkimi stroški zadolževanja namreč spodbuja orgijo nakupov lastnih delnic, izplačevanje dividend z najemanjem posojil, izdaje tveganih dolžniških instrumentov s strani čedalje bolj tveganih izdajateljev, megazdružitve in prevzemi ipd…

Vedeti morate, da bo edini res predvidljiv efekt tako ekstremne monetarne politike, kakršna se danes izvaja predvsem kopičenje slabih naložb. Posebnost slovenske finančne krize leta 2008 je bila skoraj izključna posledica nebrzdane kreditne rasti v domačem bančnem sektorju. Posledica trenutnih ukrepov svetovnih centralnih bank je predvsem rast posojilne aktivnosti v segmentu tveganih posojil (high-yield, covenant-lite, junk-bonds ipd…). Večji del tega se tokrat dogaja izven bančnega sektorja, preko kapitalskih trgov. To so posojila (oz. bolj natančno, dolžniški instrumenti) pri katerih je v primeru defaulta izdajatelja, upnik zelo slabo zavarovan, odstotek poplačila pa razmeroma nizek. Izdaje tega tipa dolžniških vrednostnih papirjev v ZDA v zadnjem letu predstavljajo že skoraj polovico vseh izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, kar je zgodovinsko nadpovprečno visok odstotek. Gre v prvi vrsti za posledico »lakote po donosih« kjer investitorji zaradi pomanjkanja varnih alternativ, posegajo po čedalje bolj tveganih instrumentih, ki še sploh ponujajo nekaj minimalnega pozitivnega donosa. Pomanjkanje varnih alternativ pa gre seveda pripisati temu, da jih kot nore odkupujejo centralne banke in s tem dobesedno silijo vlagatelje naj posegajo po drugih, bolj rizičnih instrumentih. A kot je rekel šef domače centralne banke, zaupati moramo njihovim potezam zato verjamemo, da se bo vse dobro izteklo. V primeru, da se ne bo, pa bomo tokrat vsaj vedeli na koga se moramo neposredno obrniti. Da ne bo za vse zmeraj kriv zgolj neoliberalni kapitalizem…

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.