Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.09.2016, 12:45

Posebnost donosov blizu ledišča

Nelinearna občutljivost na spremembe začetnega stanja.

Tudi pravkar minuli teden ni prinesel večjega vznemirjenja vlagateljem. Dogajanje na domači borzi je bilo tokrat za spremembo morda celo bolj zanimivo od tujega. Med bolj zadovoljnimi so lahko Petrolovi delničarji, saj se je ta delnica po dolgem času znova dotaknila vrednosti 300 EUR. Rastejo tudi tečaji delnic Gorenja in Intereurope, obe nekako zaradi prevzemnih špekulacij oz. ugibanj o domnevnem povezovanju z večjimi partnerji. Pri Gorenju se že dlje časa v igri omenja japonski Panasonic, pri Intereuropi pa je prejšnji teden v medijih zaokrožila informacija o domnevnem zanimanju Pošte Slovenije za konkretnejši vstop na logistični trg. Uprava Intereurope je kasneje informacije o stikih s Pošto Slovenije zanikala, a duh je bil že izpuščen iz steklenice, kar je povzročilo 30% rast tečaja v tednu dni.

Tuje borze medtem tavajo po nikogaršnjem ozemlju in čakajo sestanek vrha ameriške centralne banke naslednji teden. Še pred dvema tednoma je bila v igri kar visoka verjetnost dviga obrestne mere na tem sestanku, kar je nato ohladila razmeroma slaba informacija s trga dela prejšnji petek. Pričakovanja vlagateljev so kljub temu bolj nagnjena v smeri da dviga na tem sestanku še ne bo, bo pa enkrat do konca leta. Medtem nervoza trgov tik pred sestankom narašča. Spomini na dogajanje po lanskem decembrskem prvem dvigu vlagateljem ne dovolijo mirnega spanca.

Dejstvo, da se tem sestankom in vplivu 0,25% dviga obrestne mere pripisuje tako pomemben vpliv na kapitalske trge je ena od negativnih stranskih posledic trenutnega vodenja monetarne politike. Obsedenost s tem ali bo 0,25% premik razsul svetovno gospodarstvo je seveda pretirana. Je pa razumljiva z vidika delovanja klasične ponzi sheme. Velik del dodatnega povpraševanja (in s tem gospodarskega okrevanja) v zadnjih letih je bil namreč povezan z rahljanjem finančnega primeža iz naslova dostopnosti posojil in višine obrestnih mer. Z nižanjem obrestne mere je pač gospodarstvo sposobno prenesti večji obseg posojil. Začasno to deluje pozitivno, dokler ni ob večjem obsegu posojil znova dosežen zid zadolževanja. Tam je treba ponovno znižati obrestno mero, če hočemo, da sistem preživi. Ta igra se lahko nadaljuje dokler niso obrestne mere na ničli. In »evo nas«, tukaj smo…

Problem okolja nizkih obrestnih mer je predvsem problem nelinearnosti. Vlagatelji očitno pozabljajo (ali pa je ta matematika bistveno težja za razumeti, kot si mi to predstavljamo), da nizki donosi in dolgo trajanje močno povečujejo občutljivost na pojav obsežnih kapitalskih izgub že v primeru majhnih premikov krivulje donosa ali premije za tveganje. Če niste zaposleni v kakšni banki, najbrž niste nič razumeli zato gremo lepo počasi. Obveznice (analogno pa tudi delnice) poznajo občutljivost, kot premik cene v odnosu na premik nečesa kar določa ceno. V primeru obveznic je to predvsem obrestna mera pa tudi datum zapadlosti glavnice. Obveznice z nizko kuponsko obrestno mero in dolgo zapadlostjo (dolgoročne obveznice) so veliko bolj občutljive na še tako majhen premik obrestnih mer. Prav tako so delnice v obdobju nizkih dividendnih donosov bolj občutljive na dvig obrestnih mer od delnic v obdobjih, ko so dividendni donosi nadpovprečno visoki. Da je zadeva še bolj komplicirana imajo delnice visoko občutljivost še na spremembe premije za tveganje, ki pa je predvsem psihološka, torej izjemno težko merljiva, komponenta cene.

Za primer lahko podamo konkreten primer z nemško obveznico: njihova državna obveznica z zapadlostjo leta 2044 in kuponsko obrestno mero 2,5% je denimo v zadnjem tednu dni zaradi pričakovanj o dvigu obrestnih mer in razočaranjem, ker Draghi ni obljubil povečanja monetarnih ukrepov, izgubila skoraj 6% vrednosti. Eden najvarnejših papirjev na svetu je torej v vsega tednu dni svojim imetnikom povzročil 6% kapitalsko izgubo, kar je denimo več, kot je v istem obdobju izgubil nemški delniški indeks DAX. Če je to še zmeraj težko razumeti bo morda pomagala naslednja nefinančna razlaga: predstavljajte si, da držite roko pred seboj vodoravno iztegnjeno in v njej držite kot podaljšek še dva metra dolgo palico. Sedaj zanihajte z roko v ramenu zgolj za 1 cm gor ali dol in videli boste da skrajna konica palice zaniha za skoraj pol metra. Odgovor sistema na osnovni premik je z večjim vzvodom namreč močno potenciran. Daljšo palico kot boste vzeli v roko, večji bo nihaj njene konice ob premiku roke v ramenu. To je efekt občutljivosti, ki je v okolju nizkih obrestnih mer izredno okrepljen in nevaren. Zato je skrajno neodgovorno, da so nas monetarne oblasti sploh spravile v to situacijo.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.