Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


23.09.2016, 14:04

Ne vidim, ali nočem videti?

Monetarna politika išče odgovore na probleme, ki jih ustvarja sama.

Dolgo pričakovani sestanek vrha ameriške centralne banke je za nami in odločitev je taka, kot je bila večinoma pričakovana tudi s strani udeležencev na kapitalskih trgih po svetu. Dviga obrestne mere ni bilo, z napovedjo, da so bo to najbrž zgodilo meseca decembra. Zgodba, ki se ponavlja že skoraj leto dni. Stvari se po mnenju guvernerjev centralne banke izboljšujejo, a v zadnjem trenutku ne najdejo poguma za tisti zadnji korak. Že danes lahko predvidimo, da se bo ista zgodba ponovila tudi decembra. Pravzaprav se ne bi čudili, če naslednji korak sploh ne bi bil dvig temveč znižanje obrestne mere. Seveda ne decembra…

Pretirana reakcija na kratkoročno dogajanje in popolno ignoriranje dolgoročnih posledic je ena od napak, ki jih centralne banke nenehno ponavljajo. Tudi v tokratni krizi, ki izvira iz leta 2008 velik del ukrepov, ki sedaj ostajajo v veljavi ne predstavlja nič drugega kot alokacijo posojilne aktivnosti. Ta diskrecijska, arbitrarna, netržna alokacija seveda pomeni distorzijo trga kapitala, predvsem v smeri podcenjevanja tveganj. Cena posojila je ob predpostavki tržnih razmer poleg časovne komponente vsebovala tudi premijo za tveganje, da posojilo ne bo vrnjeno. Z umetnim diktiranjem cen se ta informacija izgubi in trg preneha učinkovito alocirati tveganja. Ta zato niso nič manjša, ravno nasprotno, povečujejo se.

Ko centralne banke v ogromnih količinah izvajajo nakupe predvsem državnih obveznic, ponekod pa še česa drugega, gre v bistvu za prikrito izvajanje fiskalne politike. Negativna stran tega je, da so sedaj tudi vlade izgubile informacijo o cenah zadolževanja in s tem možnost učinkovitega proračunskega načrtovanja. Namesto vodenja odgovorne finančne politike se pač tako kot ostali udeleženci trga čedalje bolj poslužujejo finančnega inženiringa, kar z drugimi besedami pomeni povečevanje finančnega vzvoda državnega dolga. Nujne družbene reforme so potisnjene na obrobje ravno zaradi tega, ker centralne banke zagotavljajo tako ugodno okolje za novo zadolževanje, da ga ni politika, ki bi se v takem okolju ukvarjal s težkimi družbenimi problemi. Za kaj pa bi se, če lahko vse težave rešimo z izdajo nove obveznice. Za naslednjih nekaj let, potem pa bo itak nova vlada.

Tako obseg korporativnega kot obseg javnih dolgov v trenutnem okolju seveda naraščata. In naraščata hitreje od rasti prihodkov, ki bodo potrebni za kasnejše servisiranje teh dolgov. V sedmih letih od zadnje finančne krize se je obseg izdanih korporativnih obveznic v ZDA podvojil. Razmerje med dolgom in dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (popularno imenovani debt/EBITDA) je na zgodovinsko rekordnih ravneh, kar 40% višje od razmerja tik pred začetkom krize. V zadnjem letu dni se nove izdaje dolga čedalje bolj koncentrirajo v močno tveganih nezavarovanih oblikah, kar je dodaten znak povečanega ekscesnega obnašanja. Žal je vse to posledica neodgovornega vodenja monetarne politike, kjer verjamejo, da je možno produktivno gospodarsko rast preprosto zamenjati z rastjo vrednosti finančnega premoženja na borzah. Korporativni finančni vzvod posledično narašča hitreje od prihodkov in danes že močno presega tistega pred krizo leta 2008, kar bi moral biti tihi signal treznim investitorjem, da je čas za počasen umik s parketa. Finančna nestabilnost sistema se znova povečuje. Kdor pričakuje, da bo pravočasno opozorjen bo namreč razočaran.

Janet Yellen, šefica ameriških Zveznih Rezerv denimo vztraja, da finančnih balonov ni moč predvideti. Ker verjamemo, da ima prav, prilagamo graf s podatki zbranimi s strani njenih analitikov ene od podružnic centralne banke ZDA. Na sliki je razvidno dolgoročno razmerje med skupno tržno vrednostjo kapitala ameriških korporacij (vključujoč tržno vrednost izdanih delnic) ter BDP. In res je, Janet ima prav, iz slike ni prav nikjer razvidno, da bi lahko obstajal najmanjši sum prisotnosti kakršnegakoli nesorazmerja. Niti sledi ni o balonu…,  niti najmanjše sledi…

 

 

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.