Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


30.09.2016, 13:27

Bančni problemi se iz Mediterana selijo na severno stran Alp

Nemški bančni kolos bije bitko za preživetje.

Dva dogodka sta v minulem tednu najbolj zaznamovala dogajanje na mednarodnih kapitalskih trgih. Najprej je za preplah poskrbela Deutsche Bank, na katero smo na tem mestu pred meseci že opozarjali. Ameriško pravosodno ministrstvo je Deutsche Bank obvestilo o zahtevi za odškodnino v višini 14 milijard USD zaradi sodelovanja v spornih nepremičninskih poslih iz obdobja pred finančno krizo v ZDA. Seveda je ta odškodnina zgolj prva številka okoli katere se bodo po tamkajšnji zakonodaji sedaj začela pogajanja in predvidoma dosegel poravnalni sporazum nekje vmes. Vendar, če vam povemo, da je trenutna tržna kapitalizacija celotne Deutsche Bank na frankfurtski borzi okoli 15 milijard EUR, vam je lahko hitro jasno zakaj so trgi tako nervozni. Deutsche Bank nujno potrebuje veliko kapitalsko injekcijo, in pred kratkim sprejeta bail-in pravila prepovedujejo, da bi ta injekcija prišla s strani države. Delnica nemške bančne velikanke je od začetka letošnjega leta izgubila več kot 50% svoje vrednosti.

Delnice bank so sicer na splošno pod precejšnjim pritiskom, saj je trenutno okolje rekordno nizkih, celo negativnih, obrestnih mer uničujoče za njihov osnovni posel. Deutsche Bank je bila ravno zaradi tega v zadnjih mesecih celo ena najglasnejših kritik politike nizkih obrestnih mer ECB. Živijo namreč od neto obrestne marže, t.j. razlike med obrestno mero po kateri si sposojajo denar in obrestno mero po kateri denar posojajo naprej. Ta razlika je sedaj tako nizka, da komajda še pokriva stroške poslovanja bank. Druga največja nemška banka Commerzbank je denimo pred dnevi napovedala odpuščanje kar 20% svojih zaposlenih (vseh zaposlenih je nekaj manj kot 50.000) in zaustavila izplačevanje dividend zaradi zniževanja stroškov. S podobnimi težavami se čedalje bolj soočajo tudi zavarovalnice, ki so tradicionalni največji kupci obveznic s katerimi upravljajo svoje dolgoročne obveznosti do zavarovancev. A kako te obveznosti zagotoviti danes, ko večina državnih obveznic v EU ne prinaša več niti 1% letnega donosa?

Reakcija borz na težave največje nemške banke zaenkrat še ne kaže pretiranega strahu med vlagatelji. Kljub temu, da je celo eden od guvernerjev nemške centralne banke zatrdil, da državno reševanje ne pride v poštev, trgi očitno ne verjamejo, da bi si kdo upal eno najkompleksnejših globalnih bank spustiti v likvidacijo. Ne gre pozabiti, da ima Deutsche v svojih knjigah skoraj 50.000 milijard EUR vrednosti pogodb na izvedene finančne instrumente katerim je torej nasprotna stranka v poslu. Za primerjavo: ta znesek predstavlja cca 15-kratnik nemškega letnega BDP. Gre sicer za nominalno vrednost, ki v celoti zagotovo ni problematična, a ker za take zadeve večinoma ne obstaja centralni kliring oz. delovanje takega mehanizma v primeru krize še ni bilo testirano, bi utegnil zavladati precejšen kaos v primeru, da bi nasprotne stranke v teh pogodbah začele dvomiti v poravnavo obveznosti s strani Deutsche Bank. Rast cene CDS (Credit Default Swap) na Deutsche Bank v zadnjih dneh že kaže, da cena zavarovanja pred »kreditnim dogodkom« narašča, kar pomeni da se skuša vse več partnerjev Deutsche Bank zavarovati pred morebitnim nastopom plačilne nesposobnosti. Čedalje večjo nevarnost v prihajajočih dneh za banko predstavlja tudi kreditni krč, ko njeni poslovni partnerji (predvsem druge banke in institucionalni vlagatelji) le-tej zaradi dvomov prenehajo zagotavljati sprotno likvidnost. Zaupanje partnerjev je pač najdragocenejše premoženje vsake banke. Težave nemškega bančnega dinozavra bodo resen preizkus veljavnosti pred-kratkim sprejetih pravil reševanja bank v EU, saj bo morala Nemčija dokazati, da ima do svojih bank enaka merila, kot jih zahteva denimo od italijanskih.

Na drugi fronti je organizacija držav proizvajalk nafte OPEC v sredo presenetila z objavo »dogovora« o omejitvi črpanja nafte. Bolj natančno: dogovorili so se, da se nameravajo na novembrskem sestanku OPEC-a strinjati o zmanjšanju črpanja in si to zmanjšanje ustrezno razdeliti med seboj. Koliko se bodo do novembra res uspeli dogovoriti je veliko vprašanje. Za zdravje svetovnega gospodarstva bi bilo pravzaprav dobro, da čim manj. Zadnja stvar, ki jo sedaj potrebuje pešajoče gospodarstvo je dvig cen nafte v stilu stagflacijskega šoka iz 70-ih let prejšnjega stoletja. Višje cene nafte bi pomenile tudi močan pritisk na rast inflacije, kar bi v kot stisnilo ekspanzivne aktivnosti centralnih bank, ki bi bile prisiljene hitreje zategovati monetarno politiko, to pa najbrž ne bi bilo všeč kapitalskim trgom. Je pa hkrati treba vedeti, da bi višja cena nafte ponovno obudila od mrtvih vsa tista alternativna črpališča, ki so v zadnjem letu dni zaradi nizkih cen začela zapirati proizvodnjo. Prav lahko se zgodi, da bi torej kljub omejitvi ponudbe iz »arabskih« virov, začela znova naraščati ponudba od drugod. Cena nafte je sicer na novico reagirala s cca 7% skokom, ostajajo pa resni dvomi, da se bodo države dejansko dogovorile in nato zmanjšanje črpanja tudi spoštovale.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.