Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


07.10.2016, 11:51

Želje in realnost

Kaj lahko pričakujemo in česa ne?

Svetovni kapitalski trgi se v zadnjih dneh znova prestopajo na mestu in iščejo smer. V zadnjem letu dni so donosi zelo blizu ničle. Malenkost pozitivni so ameriški borzni indeksi, medtem ko evropski večinoma beležijo minimalne izgube. Marsikdo se morda nad tem dogajanjem čudi, čeprav to res ni potrebno. Da bo tako, je bilo predvidljivo. Poglejmo zakaj.

Na spodnji sliki vam predstavljamo razsevni diagram s točkovnim prikazom razmerja med ciklično prilagojenim P/E kazalnikom (imenovanim tudi Shiller P/E, ki je izračunan, kot desetletno povprečje dobičkov podjetij) in ustvarjenim povprečnim letnim borznim donosom ameriškega indeksa S&P500 v naslednjih desetih letih. Posamezne točke torej predstavljajo kombinacijo vrednosti kazalnika P/E v posameznem letu in ustvarjenega povprečnega letnega donosa v naslednjih desetih letih. Iz razmerja lahko sklepamo, kakšen donos smemo pričakovati v naslednjih desetih letih, glede na današnji ciklično prilagojeni P/E (imenovan tudi CAPE – Cyclically Adjusted Price-to-Earnings).

 

Ciklično prilagojeni P/E in pričakovani donos v naslednjih desetih letih

 

Na sliki smo z rdečimi puščicami označili današnjo situacijo. Na horizontalni osi je označen današnji ciklično prilagojeni P/E ameriških delnic iz indeksa S&P500, ki trenutno znaša skoraj 27. Na vertikalni osi levo, je prikazan interval pričakovanih donosov, ki so bili v zgodovini indeksa doseženih ob podobnih vrednotenjih, kakršna so prisotna danes. Razberemo lahko, da se zgornja meja intervala nahaja okrog 4% spodnja pa pri -6%. Povprečje tega intervala je torej celo rahlo negativno.

Pri delniških vrednotenjih kakršna so danes mora racionalni vlagatelj pričakovati, da bo njegov povprečni letni donos v naslednjem desetletju okrog ničle. Karkoli drugega so pač neracionalna pričakovanja. Kratkoročno sicer na trge delujejo predvsem dejavniki sentimenta vlagateljev, na dolgi rok pa donose ustvarjajo zgolj fundamentalna vrednotenja delnic. To je na diagramu lepo vidno v padajočem trendu točk, saj so najvišji, nadpovprečni donosi bili praktično brez izjeme ustvarjeni v letih, ko se je kazalnik P/E nahajal pod vrednostjo 18, medtem, ko so podpovprečni borzni donosi praktično brez izjeme povezani z vrednostjo tega P/E kazalnika nad 25. Vrednotenja delnic so danes relativno gledano med 5% najvišjih vrednotenj v zgodovini meritev. Pričakovani povprečni donosi morajo torej posledično biti med najslabšimi v zgodovini meritev.

Prav tako zanimiva je varianca porazdelitve donosov. Pri povprečnih vrednostih P/E, denimo okrog 15 je varianca donosov najvišja, saj so bili ustvarjeni tako ekstremno dobri, kot ekstremno slabi donosi. Bolj se kazalnik P/E giba proti ekstremom, lažje je definirati interval pričakovanega donosa. Bolj ko je P/E nizek, večja je koncentracija visokih donosov (levo zgoraj na sliki), medtem, ko pri visokih P/E značilno narašča koncentracija podpovprečnih donosov (desno spodaj). Če dobro pogledate, boste opazili, da pri P/E pod 10 negativnih povprečnih letnih donosov skorajda ni, medtem ko pa pri P/E nad 30 praktično zmanjka pozitivnih donosov. Iz tega izhaja, da je pri današnji vrednosti P/E okrog 27, popolna utvara, da bo na borzah mogoče dosegati povprečne, kaj šele nadpovprečne donose. Naše pričakovanje tako ostaja nespremenjeno kot že zadnji dve leti in sicer pričakujemo podpovprečen ničelni letni donos v naslednjih desetih letih. Z obvezno dodano opombo, da ne misliti, da bo ta ničelni donos ustvarjen linearno. Povprečen P/E v letih v katerih je prišlo do vsaj 20% odstotnih borznih korekcij je namreč znašal 19,6. Obdobja z nadpovprečno visokimi vrednotenji so torej bolj nagnjena k beleženju ekstremno slabih donosov. Hladna statistika, na katero se lahko vedno zanesemo bolj, kot na pregrete glave na borznem parketu.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.