Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


14.10.2016, 12:57

Rast kaže znake utrujenosti

Kaj lahko prepreči decembrski dvig obrestnih mer?

Borzni indeksi se na tedenski ravni niso premaknili praktično nikamor. Začetek tedna je bil sicer pozitiven, a so nato predvsem valutni premiki ter slabše vesti iz kitajskega gospodarstva ohladili razpoloženje vlagateljev. Ponovno namreč raste vrednost ameriškega dolarja, na kar so že tradicionalno precej občutljive valute (in borze) držav v razvoju, predvsem azijskih. Na drugi strani je precejšen zdrs zabeležil britanski funt. Ta je pod vplivom odhoda Velike Britanije iz EU, ki naj bi se po odločitvi britanske vlade začel marca prihodnje leto, od začetka oktobra izgubil 4% vrednosti. V zadnjem letu dni je funt v primerjavi z evrom zdrsnil že za dobrih 22%. To dogajanje bo sicer britanski izvozni industriji nekoliko pomagalo prebroditi težave zaradi morebitne otežitve dostopa na trge EU po izstopu iz Unije (denimo uvedba carin), saj postajajo britanski izdelki zaradi drsenja tečaja vse cenejši za kupce iz območja EU ali ZDA.

Vse tiho je medtem okoli Deutsche Bank. Ne vemo ali je to dober znak ali ne. V zadnjih dneh je bilo kar nekaj poskusov manipuliranja informacij, kar je bilo seveda za pričakovati. Najprej je bila objavljena vest, da so se uspeli vodilni iz nemške banke z ameriškimi oblastmi že dogovoriti za precej nižjo kazen od prvotno napovedane. To se je že dan zatem izkazalo za neresnično, pogajanja med pravnimi oddelki namreč še potekajo. Naslednji dan je sledila novica, da so največje nemške industrijske korporacije pripravljene dokapitalizirati Deutsche Bank, kar se je tudi v roku nekaj ur izkazalo za neresnico. Sledila je klasika, po kateri naj bi obstajal resen interesent za dokapitalizacijo iz Katarja. Seveda tudi od tega ni bilo nič. Sedaj čakamo kdo bo naslednji »reševalec«. Warren Buffet denimo, je eden od šolskih poskusov, ki se uporablja, ko je treba preprečiti, da bi kaka delnica preveč padla v posameznem dnevu. Saj tisti, ki ste dali skozi dogajanje v zadnjih tednih banke Lehman Brothers ta dril že poznate… 20% nihanja dnevnega tečaja v eno ali drugo smer v takih okoliščinah niso nič nenavadnega.

Medtem se nadaljuje rast cen nafte. Tudi tukaj gre bolj ali manj za špekulativne informacije o tem ali članice OPEC v resnici nameravajo znižati proizvodnjo (črpanje). Po nekaterih informacijah naj bi se jim pri temu pridružila tudi Rusija, kar pa so seveda zgolj nepotrjene govorice, a dovolj za dnevni skok cene. Hecno dejstvo pa je, da medtem, ko se v medijih na veliko govori o zmanjšanju proizvodnje, velika večina članic OPEC-a vključno s Savdsko Arabijo dejansko povečuje svoje količine načrpane nafte. V mesecu septembru so po podatkih IEA (International Energy Agency) države članice OPEC povečale svojo proizvodnjo za cca 160.000 sodčkov dnevno. Čakamo torej, kdaj bo resnica prišla tudi na trg.

Borze se kljub rahlemu zdrsu v zadnjih dneh še zmeraj nahajajo v kombinaciji zelo visokih vrednotenj in zelo visokih pričakovanj, zaradi česar so precej občutljive na morebitna razočaranja. Centralne banke so uspele do sedaj ta razočaranja vsakič premagati z znižanjem obrestnih mer in povečanjem odkupa obveznic. A s tem so zgolj trenutek streznitve prestavile za nekaj mesecev, niso pa odpravile temeljnega vzroka za ta neravnovesja. In ga na ta način tudi ne bodo. Zdi pa se, da so naposled trčile ob prag realnosti pri obrestni meri nič. Trgi sedaj že zahtevajo, da se tudi decembrski dvig obrestnih mer v ZDA odloži. A to bi bil že tretji če ne celo četrti zaporedni odlog napovedanega dviga obrestnih mer, kar ameriško Federal Reserve potiska v čedalje bolj kočljivo situacijo. Če obrestnih mer znova ne dvigne, bo namreč hkrati priznala, da je gospodarska situacija prešibka, kar pa je v nasprotju z njihovim modelom, s katerim so nas skušali prepričati, da bosta znižanje obrestnih mer in »quantitative easing« okrepila gospodarsko okrevanje. Je mar možno, da so se zmotili!?

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.