Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


21.10.2016, 12:49

Finančna represija

Druga stran enačbe ničelnih obrestnih mer.

Še en teden iskanja smeri je za nami. Ameriške borze so se sicer odrezale malenkost slabše od evropskih, večinoma gre za posledice krepitve menjalnega razmerja ameriškega dolarja. Začetek tedna je prinesel nekaj negativnih novic iz Kitajske, kar je borze sprva obarvalo zeleno zaradi upanja o dodatnih monetarnih in fiskalnih spodbudah. V četrtek je te ideje nekoliko ohladil Mario Draghi, ki je na tiskovni konferenci ECB omenil, da Evropska centralna banka zaenkrat ne razmišlja o podaljševanju izrednih monetarnih ukrepov (beri: nakupov obveznic), ki se predvidoma iztečejo marca 2017. Seveda ima še dovolj časa, da si premisli, še posebej, če bodo borzni indeksi do takrat upadli za en odstotek ali bog ne daj, dva.

Da so kolateralne posledice obdobja nizkih obrestnih mer v finančnem sistemu čedalje hujše lahko vidite na priloženi sliki. Ta kaže povprečno višino neto obrestne marže bank iz držav članic evro območja. Nato obrestna marža je preprosto povedano razlika med obrestno mero, ki jo banka zaračuna posojilojemalcem in obrestno mero, ki jo banka plača svojim upnikom. Neto obrestna marža je za večino običajnih poslovnih bank najpomembnejši vir prihodka. Kot lahko na sliki vidite, se je sposobnost ustvarjanja dobička evropskih bank zaradi monetarnih politik ECB (in šibke gospodarske rasti), najmanj prepolovila.

 

Neto obrestna marža bank iz evro območja

 

Ta zadeva postane problematična, če traja dlje časa. Zaradi nesposobnosti ustvarjanja resnega dobička, banke ne morejo kapitalsko rasti, kar pomeni, da je s tem omejena tudi njihova kreditna aktivnost. Čudno je, da se ob tem vrh ECB in politiki čudijo, čemu banke ne posojajo rade denarja. Ob pogledu na graf se lahko samo vprašamo, zakaj pa bi sploh posojale denar, če s tem komajda še pokrijejo stroške svojega poslovanja? Ravno agresivno zniževanje stroškov v zadnjih mesecih postaja ključna strategija preživetja evropskega bančnega sektorja, saj se največje megabanke že oglašajo z napovedmi o zapiranju nedonosnih oddelkov ter odpuščanjih, ki ponekod segajo v deset-tisoče.

Ker so zaradi nizke dobičkonosnosti in problematičnosti sektorja sorazmerno nizki tudi tečaji delnic evropskih bank je zelo težko pridobiti sveži kapital z dokapitalizacijami. Malokdo si želi vlagati v sektor, kjer ni mogoče zaslužiti. S tem se hrani negativna spirala, ki preko nizke dobičkonosnosti vodi do nizkih tečajev delnic, nizke kapitalske ustreznosti in posledično stagniranja obsega kreditiranja…

S podobnimi težavami se čedalje bolj soočajo tudi v zavarovalniški industriji ter pokojninskih skladih. Zavarovalniško poslovanje se je tradicionalno ločilo na zavarovalniške posle (zbiranje premij in izplačevanje škod) ter upravljanje zavarovalniškega portfelja (zbranih premij). Pri tem je bila pogosta praksa velikih zavarovalniških skupin, da so iz osnovnega zavarovalniškega posla ustvarjale negativen rezultat, ki so ga nato nadomeščale s pozitivnim donosom iz naslova upravljanja portfelja. A, ker so zavarovalniški portfelji običajno sestavljeni v večji meri iz obveznic različnih ročnosti, je pri sedanjem nivoju obrestnih mer jasno, da je finančni donos iz upravljanja premoženja vse nižji. Čedalje večjega pomena, podobno kot pri bankah torej postaja rezanje stroškov v osnovni zavarovalniški dejavnosti.

V dejavnosti pokojninskih skladov je največje vprašanje danes kako dosegati obljubljene donose za svoje varčevalce. Za spodbujanje varčevanja za pokojnino v pokojninskih skladih se namreč pogosto kot predvideni dolgoročni donos uporablja povprečje 5 - 6% letno. V ZDA ima veliko pokojninskih skladov predvideno interno stopnjo donosnosti celo 8%. V okolju sedanjih obrestnih mer je jasno, da bo kaj več kot 2% letno pravzaprav čudež. Če bodo vrhovi monetarnih oblasti dolgo vztrajali pri sedanjih politikah, bo večina varčevalcev v pokojninskih skladih zelo razočaranih nad razliko med pričakovanimi (reklamiranimi) donosi in tistimi, ki bodo dejansko ustvarjeni.

Zgornji primeri opisujejo zgolj težave pri doseganju ustrezne donosnosti premoženja v okolju nizkih obrestnih še večjo nevarnost pa po našem mnenju predstavlja napihovanje finančnih balonov o čemer večinoma tudi pišemo na tem mestu. Ti lahko že tako nizke pričakovane donose nenadoma močno ukrivijo v negativno smer. Verjamemo, da bodo centralne banke prej ali slej spoznale, da ima tudi kolateralna škoda izrednih ukrepov svoje meje. Kako se bo na to spoznanje odzval kapitalski trg, je pa seveda drugo vprašanje. Ta si namreč pogosto ne dovoli postavljati omejitev.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.