Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


11.11.2016, 12:23

We're all living in Amerika, Coca-Cola, Wonderbra...

Izid ameriških predsedniških volitev izraža željo po spremembah.

Zmaga Donalda Trumpa je bila seveda glede na večino predvolilnih anket presenečenje. Skoraj vsi največji ameriški mediji so dan pred volitvami Clintonovi napovedovali vsaj 90% verjetnost zmage. Rezultat ameriških volitev je torej še večje presenečenje od rezultata britanskega referenduma o izstopu iz EU. Predvsem pa je še večja zaušnica sedanjim politično-ekonomskim elitam. Požar se začenja širiti.

Trumpov triumf je predvsem zmaga nezadovoljnih ljudi. Nezadovoljnih s sistemom, kjer enemu odstotku najbogatejših premoženje narašča čedalje hitreje, ostalim pa standard stagnira oz. postaja vse bolj odvisen od zadolževanja. Nezadovoljnih s korupcijo politične, finančne, medijske in kulturne elite, ki je pripravljena na čedalje hujše upogibanje zakonodaje za ohranjane svojega statusa in privilegijev. Predvsem pa je to zmaga ljudi nezadovoljnih z vsiljeno politično korektnostjo, ki ne dovoljuje dvomiti v »edino resnico« s čimer preprečuje kakršnekoli reforme sistema. Ta sindrom lahko pričakujemo tudi na ostalih volitvah, predvsem v EU, kjer so ljudje prav tako čedalje bolj naveličani samovoljnosti politične aristokracije.

Ali Trump predstavlja tisto pravo rešitev za te probleme? Najbrž ne. Zadovoljni bomo lahko že, če mu bo uspelo ustaviti trend. Če je to seveda sploh njegov namen. Hillary Clinton je v očeh ljudi predstavljala vse tisto, kar je narobe v sistemu. Predstavljala je predstavnico politične elite, zlizano s finančnimi interesi Wall Streeta, ki jo skrbi predvsem blagajna zasebne »dobrodelne fundacije«. Precej pove že dejstvo, da je ljudstvo raje izbralo robatega milijarderja iz vrst odstotka najbogatejših zemljanov ravno zato, ker ni izražal tiste poze intelektualne vzvišenosti značilne za skorumpirano politično aristokracijo, ki si je dobro postlala z davkoplačevalskim denarjem. Clintonova je po podatkih Reutersa za kampanjo od različnih donatorjev, katerim bi seveda morala vračati usluge po volitvah, zbrala 520 milijonov USD Trump pa le 270 milijonov in še to pretežno svojega lastnega denarja, saj so se ga izogibali celo v republikanski stranki. Seveda so mediji zgodbo prikazovali popolnoma drugače: Trump naj bi bil tisti prepotentni bogataš, ki si bo volitve kupil z denarjem, Clintonova pa prizadevna državna uslužbenka, ki daje prednost interesom države pred ostalimi. Že podatek, da je Clintonovo podpiralo več kot 300 najpomembnejših medijskih hiš v ZDA, Trumpa pa le 9 pove vse o tem, za kakšen obseg poraza etablirane elite in medijev gre.

Zanimiva je primerjava med Trumpom in Obamo. Prvi je v svoji predvolilni kampanji deloval surov, aroganten in prepričan v svoj prav. Obama je v svoji predvolilni kampanji deloval navdihujoče, združujoče z obzirom do drugačnosti predvsem pa kot izredno spreten retorik. A poglejte kako se je nato izkazal kot predsednik. Popolnoma neučinkovito. Ni uspel omejiti uničujočih vojaških intervencij v tujini za kar je prejel celo kontroverzno Nobelovo nagrado za mir. Doma ni uspel zajeziti širitve korupcije in prepletenosti finančne elite in politike. Podvojil je obseg državnega dolga. S sprejemom zdravstvene zakonodaje Obamacare je milijonom Američanov drastično podražil dostop do zdravstvenih storitev ipd… Baracka Obame kljub velikim začetnim pričakovanjem zagotovo ne bo na seznamu najbolj priljubljenih predsednikov ZDA. Država je bila naposled sita dvajsetletnega statusa quo in je potrebovala spremembe. Niti demokrati niti republikanci se kot stranka tega niso zavedali. Republikancem se je tako zgodil Trump, ki je velik del kampanje zvozil brez očitne podpore stranke in medijev. To ga sedaj razbremenjuje, saj mu ni treba polagati računov nikomur. Na drugi strani so demokrati stavili na napačnega konja. Imeli so protikandidata, ki je utelešal ravno to, kar so volilci zahtevali, torej spremembe, a so se raje odločili za Hillary Clinton. Kdo ve, kako bi se volitve izšle, če bi demokrati kot svojega kandidata podprli Berniea Sandersa, ki je sicer po svojih pogledih prav tako, če ne še bolj kontroverzen kot Trump. A volilci so si ravno nekonvencionalnosti očitno želeli.

Trumpova predvolilna strategija je temeljila predvsem na zaščiti »Amerike«. Pa ne zaščiti v obrambnem smislu, kjer Trump celo zagovarja manjšo aktivnost ZDA v mednarodnih zadevah, temveč v zaščiti nacionalne ekonomije, delovnih mest in tradicionalnega ameriškega načina življenja. Kako namerava to doseči je še nejasno, najbrž s precejšnjo uporabo fiskalne politike (velika infrastrukturna dela so prvo kar nam pade na pamet, saj je v končni fazi nepremičninar). Ker lahko to doseže le z izdajo novega dolga, si kljub ostri retoriki ne bo mogel dovoliti prevelike odtujitve mednarodnih trgovinskih partnerjev oz. upnikov – beri: Kitajske. Povolilna realnost bo pokazala, da ima ameriški predsednik precej bolj zvezane roke, kot je to moč slišati v predvolilni kampanji, še posebej ob visoki mednarodni zadolženosti države. Če bo Trump želel izpeljati spremembe, ki jih je obljubljal, bo moral biti bodisi zelo takten, bodisi zelo rušilen. V kolikor bo izbral vmesno pot, potem sprememb ne bo, odprl pa se bo prostor za še večjega radikalca na naslednjih volitvah. Trump ima torej priložnost, da marsikaj popravi ali pa zadeve popolnoma zavozi.

V svoji predvolilni kampanji je bil precej kritičen tudi do ameriške centralne banke Federal Reserve. Zelo neposredno jo je obtožil za balon, ki se napihuje na finančnih trgih. Videli bomo, ali ga ta balon še skrbi sedaj, ko je postal predsednik. Za finančnega ministra namreč že krožijo imena s seznama zaposlenih pri Goldman Sachs, kar ne daje upanja, da s spremembami na finančnem področju Trump misli resno. Izzivi današnje ekonomske situacije so rezultat več kot dvajsetih let napačnih, kratkoročnih, uničujočih politik. Svet je leta 2008 zadel ob zid in od takrat živi od politik, ki podaljšujejo nevzdržen status quo in zgolj kupujejo čas do končne streznitve. Kupujejo čas in povečujejo globino te streznitve. Američani so torej hoteli spremembo in jo tudi dobili. Breme dokazovanja ali je to sprememba na boljše ali na slabše pa je sedaj na njegovi strani.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.