Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


18.11.2016, 13:35

Alternative ni?

Premija za tveganje in bodoči delniški donos.

Na domači borzi sta večji spremembi dve. Prva je sprememba urnika trgovanja. Po novem se trgovanje podaljšuje do 14:30. Druga pomembnejša novica pa je informacija o zaključku Panasonicovega skrbnega pregleda Gorenja. Sporočilo Japoncev se glasi, da analiza rezultatov skrbnega pregleda in trenutne razmere na trgu niso v skladi s strategijo Panasonica, zato ne nameravajo povečevati svojega deleža v družbi Gorenje d.d. Ker je tečaj Gorenjevih delnic v letošnjem letu v prvi vrsti zaradi prevzemnih špekulacij zrasel iz 4 EUR na 9 EUR, je takoj po objavi, da prevzema ne bo, prišlo do razprodaje. Tečaj delnic je upadel približno za tretjino vrednosti in se trenutno nahaja okrog 6 EUR.

Prihodki od prodaje Gorenja so sicer v prvih devetih mesecih letošnjega leta 3% višji od primerljivih lanskih, precej boljša pa je tudi dobičkonosnost družbe. Kljub temu je treba vzeti v obzir, da je Gorenje družba s sorazmerno visokim deležem obveznosti. Res je, da se donosnost izboljšuje, a 7 milijonov čistega dobička kolikor je napovedanega za konec letošnjega leta je na cca 1,2 milijardi evrov prihodkov od prodaje, še zmeraj razmeroma nizek izplen. To pomeni, da je Gorenje kot družba izjemno občutljivo na še tako majhno poslabšanje pogojev poslovanja na mednarodnih trgih. Lahko bi rekli, da je rezerve za nepredvidene zunanje šoke izjemno malo. Od tod tudi izvira previdnost in manjši interes vlagateljev za delnice te družbe.

Na tuje borze so medtem za kak dan ali dva vplivale predvsem ameriške predsedniške volitve. Na dan objave volitev je bila prva reakcija presenečenje in precejšen zdrs navzdol, ki pa je bil do zaključka trgovalnega dne že popolnoma izničen. Naslednji dan so borze obrnile v drugo smer, v rast a se je tudi ta nato kmalu stabilizirala. Predvsem pa je močan pospešek dobil ameriški dolar, ki se nahaja na najvišjih nivojih v zadnjem letu in pol. Poleg dolarja so takoj po volitvah v ZDA začele rasti tudi obrestne mere. Vlagatelji namreč od nove administracije v Washingtonu pričakujejo kombinacijo fiskalnega trošenja za infrastrukturne projekte ter protekcionističnih ukrepov za zaščito domače proizvodnje od česar si obetajo porast inflacije. Ker je predvolilna kampanja mimo, je sedaj že skoraj izvršeno dejstvo tudi decembrski uradni dvig ključne obrestne mere s strani tamkajšnje centralne banke. A rast obrestnih mer v močno zadolženem okolju seveda pomeni porast stroškov financiranja, kar pomeni, da bodo dobički podjetij pod čedalje večjim pritiskom.

Kakorkoli že, v finančni industriji se v zadnjem času pogosto srečujemo z vprašanjem »kam se splača vlagati?«. Najpogostejši odgovor, ki ga boste zasledili v trenutnih razmerah je, da ni alternative delnicam. Zaradi nizkih donosov bančnega varčevanja in obveznic, se delnice predstavljajo kot edina smiselna oblika premoženja. Poglejmo ali je res tako.

Obrestna mera je diskontni faktor pri vrednotenju večine finančnega in realnega premoženja. Visoke obresti običajno pomenijo nižje vrednosti (cene) premoženja, nizke obresti pa obratno. To je pri večini danes razlog, s katerim upravičujejo trenutne cene delnic kot primerne. A če še enkrat preberete boste morda razumeli kje tiči zajec. V okolju nizkih obrestnih mer so cene vseh vrst premoženja visoke. Nadpovprečne. To pomeni, da kdor se danes sprašuje ali je pametno kupovati delnice, se mora zavedati, da jih kupuje v obdobju, ko so njihova vrednotenja zaradi nizkih obrestnih mer nadpovprečna. Nadpovprečna vrednost delnice pomeni, da je premija za tveganje nizka. Premija za tveganje je v bistvu razlika v donosu netveganega papirja (denimo državne obveznice) in donosu razpršenega portfelja delnic. Zaradi visokih vrednotenj delnic, so se potencialni donosi delnic in obveznic praktično izenačili. Problem današnjih vrednotenj je torej njihov vpliv na bodoče pričakovane donose. Res je, da imajo obveznice nizek pričakovani donos, a tudi delnice tukaj in danes ne ponujajo bistveno boljšega razmerja. To pomeni, da je premija za tveganje v trenutnih pogojih izjemno komprimirana, praktično neobstoječa. A premija za tveganje je pravzaprav edini razlog zaradi katerega je smiselno kupiti delnico pred obveznico. In če premija za tveganje ni ustrezna…

To ne pomeni, da delnic ne smete kupovati. Zavedati se morati le, da vaš dolgoročni donos pri današnjih tečajih ne bo bistveno boljši od današnjega pričakovanega donosa dolgoročnih obveznic. Če pomislite, se to v zadnjih dveh letih že deloma uresničuje. V kolikor ta pogoj sprejemate, potem ni zadržkov. Pri čemer je zelo pomembna lastnost delnic njihova veliko višja volatilnost. Pričakovati moramo torej , da bo desetletni povprečni  letni donos v najboljšem primeru enak, a pot kako bo ustvarjen definitivno ne bo ista. Po domače povedano: imetniki delnic morajo biti pripravljeni na dejstvo, da v naslednjem desetletju denimo ne bodo zaslužili nič bolje kot imetniki obveznic, bodo pa njihovi živci vmes na bistveno večji preizkušnji. To je odgovor na vprašanje »ali se splača«.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.