Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


25.11.2016, 12:55

Pregled rezultatov: zmagovalci in poraženci

Pregled poslovanja domačih družb nakazuje spremembe na lestvici priljubljenosti.

Ameriške borze so minuli teden z minimalnimi koraki plezale na nove rekorde. Poganja jih predvsem špekulacija o prvih ukrepih nove predsedniške administracije, ki naj bi na ekonomskem področju zajemali zagon velikih infrastrukturnih del ter znižanje davka na dobiček pravnih oseb. Oboje trgi sprejemajo kot pozitivno za korporativne dobičke. Na drugi strani prihaja do hitre rasti zahtevanega donosa ameriških državnih obveznic, kar pomeni da tečaji obveznic padajo. To je seveda zrcalna slika pred tem opisanih ukrepov, saj gre za ukrepe, ki bodo, če bodo izpeljani, močno povečali že tako visok javni dolg. Povečana potrošnja za javne investicije in znižanje davkov seveda kopljeta vse večjo luknjo v državno blagajno, poleg tega, da spodbujata inflacijska pričakovanja. Če država, gospodinjstva ali podjetja ne bi bila visoko zadolžena, potem rast obrestnih mer niti ne bi bila posebej problematična tako pa se lahko američanom zgodi »be careful what you wish for« scenarij. Ukrepi za povišanje inflacije utegnejo voditi v rast obrestnih mer, to pa v puščanje zraka iz napihnjenega kreditnega balona. Sicer pa pravzaprav ni popolnoma jasno v čem je logika dodatnega stimuliranja gospodarstva, ki je že 6 let hiper-stimulirano z ultra nizkimi obrestnimi merami. Bodo pa zato posledice precej logične.

Domača borza je medtem ta teden v glavnem prebavljala poslovne rezultate slovenskih blue-chipov. Hladna prha so predvsem rezultati Krke. Vrednost prodaje je v prvih devetih mesecih upadla za 1%, čistega dobička pa je kar 40% manj, kot v enakem obdobju lani. Po pojasnilih uprave, gre za posledico zniževanja cen zdravil in valutnih premikov na ključnih izvoznih trgih. Krka je bila v preteklem desetletju »svetilnik« uspešnosti na Ljubljanski borzi zato je seveda pričakovano, da je ta prvi večji »spodrsljaj« vlagatelje vznemiril. Delnica je po objavi zdrsnila in se nahaja pod vrednostjo 55 EUR. In Krka pri tem ni osamljena, saj je celoten delniški farmacevtski sektor tudi v tujini v zadnjih mesecih pod precejšnjim pritiskom. Je pa vendarle treba biti pošten in reči, da dogajanje vseeno ni tako nepričakovano, saj je bilo vsaj v zadnjih dveh letih pri Krki že opaziti, da kljub rastoči prodaji, dobiček ne raste več, postaja pa vse bolj volatilen zaradi pogosto izmenjujočih se enkratnih učinkov valutnih tečajev ter sproščanja rezervacij.

Če nadaljujemo pregled domačih poslovnih rezultatov, se lahko ustavimo še pri Zavarovalnici Triglav, ki beleži podobna gibanja in sicer 2% rast zbranih premij in 34% padec čistega dobička. Poznajo se jim predvsem višja izplačila škod v prvih devetih mesecih ter nižji finančni prihodki iz naložbenega dela portfelja zaradi okolja nizkih obrestnih mer. Da bo to okolje posebej težavno ravno za zavarovalnice in druge večje upravljalce obvezniških portfeljev, na primer pokojninske sklade, smo na tem mestu tudi že opozarjali. Malenkost bolje se je očitno znašla druga največja zavarovalnica, Pozavarovalnica Sava. Zbrane premije prav tako beležijo cca 2% rast, čisti dobiček obdobja pa je skoraj enak lanskemu. V primerjavi z Zavarovalnico Triglav so jo bistveno bolje odnesli tako na škodnem, kot na naložbenem delu.

Telekom Slovenije je prihodke znižal za 5%, čisti dobiček pa je ob tem upadel za skoraj 70%, s pomembno opombo, da gre za neprimerljiv rezultat zaradi enkratnega vliva izločitve družbe One. Telekom Slovenije in Telekom Austria sta namreč v letu 2015 v Makedoniji ustanovili skupno družbo, pogodba o ustanovitvi pa že vključuje tudi pogoje izstopa Telekoma Slovenije, zaradi česar so bili tudi pozitivni računovodski učinki tega izstopa pripoznani v letu 2015.  Se pa medtem nadaljuje izboljševanje poslovanja Petrola. Prihodki od prodaje so sicer zaradi nižje povprečne prodajne cene litra goriva nižji za cca 5% od primerljivih lanskih, je kljub temu čistega dobička za 18% več. Rast prihodkov v višini 11% beleži tudi Luka Koper, v veliki meri predvsem na račun pretovora avtomobilov. Čistega dobička devetmesečja še niso objavili, a trend iz prve polovice leta kaže, da ga lahko pričakujemo cca 20% več kot lani. Če povzamemo, sta gledano izključno na poslovne rezultate v prvi borzni kotaciji Ljubljanske borze letos zmagovalca predvsem Luka Koper in Petrol.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.