Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


02.12.2016, 13:25

Lahko deficit poganja rast?

Kontra-produktivna fiskalna politika.

Post-Trumpova rast delniških trgov se umirja. Dogajanje je na moč podobno tistemu ob Brexitu. Pred referendumom je bilo v medijih ogromno strašenja o tem, kaj se bo zgodilo, če bodo Britanci izglasovali izhod iz EU. Ko so nato na referendumu dejansko to tudi potrdili, so trgi v nasprotju s strahovi začeli osvajati nove letošnje vrhove. Tudi pred predsedniškimi volitvami v ZDA je bilo ogromno strašenja, da bodo zaradi Trumpa delniški trgi doživeli ostre padce. Kljub temu, so že dan po volitvah borze začele rasti, isti mediji, ki so Trumpovo politiko pred tem razglašali za potop, pa sedaj pišejo članke o tem, kako neverjetno rast dobičkov lahko pričakujemo v ZDA zaradi Trumpovih napovedanih znižanj davkov ipd…

Mi opažamo le to, da so trgi na zgodovinsko dragih nivojih splošnih vrednotenj. Niti Donald Trump tega dejstva ne more spremeniti. Podpovprečnim donosom se ne bo mogoče izogniti. Vprašanje je, koliko lahko znižanje davkov res vpliva na pozitivno presenečenje pri dobičkih podjetij, ki sicer že leto dni stagnirajo. Vedeti je namreč treba, da bo efekt morebitne ugodnejše davčne stopnje do neke mere nevtraliziran zaradi rasti obrestnih mer. Stroški obresti namreč znižujejo dobičke zato bo efekt kombiniran, pri močno zadolženih podjetjih morda celo negativen.

Sicer pa vse več študij dokazuje, da nekdanja pravila ne držijo več. Včasih je kot pribito veljalo, da proračunski deficit pospešuje gospodarsko rast. Državno trošenje naj bi torej spodbujalo gospodarsko aktivnost a dolgoletni podatki kažejo, da kljub rekordnim nivojem zadolženosti razvitih držav (preneseno povedano to pomeni večletne proračunske primanjkljaje), dolgoročno povprečje gospodarske rasti čedalje bolj peša. Vse več raziskav potrjuje, da v so okolju visoke zadolženosti dolgoročni fiskalni multiplikatorji nični, celo negativni (Ilzetzki, Mendoza, Vegh: »How big (small) are fiscal multipliers?« ali pa denimo Dupor, Guerrero: »Government spending might not create jobs even during recessions«). To je seveda v nasprotju s prevladujočo učbeniško ekonomsko doktrino. Je pa zelo pomembno posebej danes, ko se ponovno začenjajo slišati pozivi k povečanemu trošenju države, ker naj bi ravno to manjkalo, da bi se zagnala gospodarska rast.

Večina razvitih držav se vse bolj utaplja v dolgovih, povprečna letna gospodarska rast pa komajda kje še dosega 2% z izjemno posamičnih skokov trajajočih največ četrtletje ali dve. Kdor razume efekt saturacije dolga mu je ta trend seveda jasen. Ob vse višji zadolženosti gre čedalje večji del državnega proračuna zgolj za servisiranje dolgov in manj za produktivne investicije. Poleg tega višji obseg dolgov za seboj potegne višje davke, takse in več administracije, kar pomeni poslabšanje pogojev poslovanja za večji del zasebnega gospodarstva. Produktivnost zasebnega sektorja stagnira in to vpliva na bodočo gospodarsko aktivnost, ki je čedalje nižja. To nižjo gospodarsko rast želi nato država znova »spodbuditi« z novim državnim trošenjem kar pa vse skupaj zapelje v dolgoročno negativno spiralo vse višje zadolženosti in vse nižje gospodarske rasti iz katere se je zelo težko izviti.

Morda najbolj nevarna in najtežje razumljiva dinamika tega procesa pa je nelinearnost. Do določenih nivojev obsega zadolžitve namreč negativni efekt ni tako izrazit in ne povzroča težav. Ko dolg preseže 50% BDP začne njegovo naraščanje zavirati rast BDP, ko pa dolg preseže mejo 80%-100% BDP postane izjemno obremenjujoč. Nad temi ravnmi države praktično ne dosegajo več omembe vredne realne rasti BDP (denimo: Japonska v zadnjih dvajsetih letih). Bolj kot poskušajo vlade situacijo reševati z dodatnim zadolževanjem, bolj se dolgoročna situacija slabša.

Fiskalne spodbude so torej, kljub populistični všečnosti, dolgoročno kontra-produktivne. Razmerje med BDP in zadolženostjo se zaradi njih slabša, kar negativno vpliva na bodočo gospodarsko rast in povzroča cel kup sistemskih težav. Obrestne mere namreč v okolju nizke rasti ne morejo rasti, to pa povzroča težave na drugi strani bilance pri varčevalcih. Ti ne uspejo dosegati zadovoljivih donosov zato so prisiljeni bodisi delati več, bodisi trošiti manj. Hitrost obračanja denarja v visoko zadolženi ekonomiji dramatično upada. Vse to zgolj krepi ekonomske težave. Še najbolj ironično pa se zdi, da se pozivi k povečanemu državnemu trošenju pojavljajo ravno sedaj, pri rekordno visokih razmerjih zadolženosti državnih proračunov. In pri tem si nekateri celo upajo govoriti o preteklih letih kot o nekakšnem obdobju varčevanja, ki ga je treba prekiniti. Dajmo si naliti čistega vina: varčevanja ni bilo nikjer. Niti približno. Zato so pozivi k fiskalnemu trošenju, pozivi k neodgovorni politiki, ki je dejansko svet pripeljala v situacijo v kakršni danes je. V situacijo visoke zadolženosti in nizke rasti. Zaenkrat ni videti, da bi na tem področju lahko upravičeno pričakovali kakšne spremembe.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.