Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


09.12.2016, 09:53

Ekonomika črne luknje

Nizke obresti in rekordna vrednotenja.

Če so borze po Brexit referendumu potrebovale tri dni, da so nadoknadile izgube, po Trumpovi zmagi pa tri ure, so po zavrnitvi ustavnih reform na italijanskem referendumu potrebovale le še tri minute preden so se pognale kvišku. Italijanski ne spremembam ustave je zagnal nov val optimizma, predvsem na evropskih borzah. Podobno kot pri ostalih »usodnih« odločitvah, je celoten evropski politični vrh Italijane svaril pred koncem sveta v ponedeljek, če bodo zavrnili Renzijeve zakonske predloge a zgodilo se je ravno obratno, torej nič od apokaliptičnega. Prah se vrti le še okrog predvidene nacionalizacije najstarejše banke na svetu, Monte dei Paschi di Siena.

Italijanska država se namreč trudi z načrtom, po katerem bi od imetnikov podrejenih obveznic banke le-te odkupila po nominalni vrednosti (torej 100% glavnice) in jih takoj zatem konvertirala v delnice banke ter jo na ta način dokapitalizirala. To seveda Evropski Centralni Banki ne diši najbolj. Kako tudi ne, pri slovenskem reševanju bank, imetnikom podrejenih obveznic nihče ni ponudil 100% nominalne vrednosti glavnice zaradi razlage, da evropska pravila reševanja bank tega ne dovoljujejo. Če bo sedaj v Italiji to dovoljeno, potem so izvajalci slovenskega izbrisa podrejencev očitno zavajali tako domačo javnost, kot parlament in ustavno sodišče, ko so trdili, da je tak ukrep neizogiben, nujen in zahtevan s strani evropske zakonodaje. Oziroma drugače povedano, preden so izbrali izbris kot najbolj skrajno možnost, bi se lahko odločili tudi drugače.

Zadnja rast delnic na borzah razvitih trgov je le-te sedaj pognala v območje močno agresivnih vrednotenj. Ciklično prilagojeni P/E kazalnik (ali drugače imenovan Shiller P/E) ameriškega borznega indeksa S&P500, se že skoraj dotika vrednosti 28, kar je cca 80% nad dolgoletnim povprečjem. Nekoliko nižjo a še vedno zelo visoko precenjenost kaže tudi P/S (price to sales) kazalnik oziroma razmerje med tečajem delnice in prihodki na delnico. Po teh podatkih ne moremo več govoriti le o »nekoliko nadpovprečnih vrednotenjih« temveč o močno pregretem trgu, saj lahko v zgodovini najdemo le tri letnice s podobnimi ali višjimi vrednostmi: 1929, 2000 in 2007.

 

Ciklično prilagojeni P/E kazalnik delnic iz indeksa S&P500. Vir: Shiller Online Data

 

Marsikje se danes taka vrednotenja opravičujejo s tezo, da nizka inflacija oz. nizke obrestne mere pač dovoljujejo višja vrednotenja delnic. Pravzaprav je to skoraj prevladujoča razlaga trenutne borzne situacije. A v tem stavku je le pol resnice. Obrestna mera je seveda del cene premoženja zato torej lahko do neke mere trdimo, da nizka obrestna mera dovoljuje višjo ceno premoženja (in obratno). Obrestna mera deluje namreč kot neka točka preloma (oziroma vzvod, če hočete), ki določa, kdaj določena investicija postane rentabilna. Nižja obrestna mera omogoča, da je naložba bolj dobičkonosna, zato je cena naložb (premoženja) v okolju nizkih obrestnih mer višja. Vendar obrestna mera ni edina komponenta vrednotenja naložb. Drugi izjemno pomemben faktor, ki ga večina danes zanemarja je namreč tveganje. In če so obrestne mere danes res nizke, le-tega nikakor ne moremo trditi za tveganja. V okolju nizkih obrestnih mer se je namreč nakopičil rekorden obseg dolgov, kar pomeni, da se zasebni in javni sektor soočata z visokim finančnim vzvodom, to pa je enako visokemu tveganju. Ob visokem finančnem vzvodu imajo lahko namreč tudi majhne spremembe posameznih parametrov, velike posledice. Visok obseg dolgov ima še eno stransko negativno posledico in sicer nizko gospodarsko rast. In okolje nizke gospodarske rasti je prav tako zelo občutljivo na nenadne negativne spremembe, kar spet pomeni tveganje.

V to okolje nizke rasti in visoke zadolženosti so nas pripeljala leta zgrešenih ekonomskih politik tako na monetarni kot na fiskalni strani. Ekspanzija potrošniškega kreditiranja, finančni inženiring in socialni transferji so v zadnjih dvajsetih letih zamenjali zdravo rast produktivnosti. To bo imelo za posledico nizko gospodarsko rast v naslednjih letih in visoko občutljivost na različne šoke. Zaradi nizke gospodarske rasti pa se že danes investicije koncentrirajo večinoma le še na sekundarnih kapitalskih trgih, v obliki finančnega inženiringa preko prevzemov, nakupov lastnih delnic, davčnih optimizacij  ali izplačila dividend. Nič od tega ne ustvarja pogojev za jutrišnjo gospodarsko rast. Percepcija nizkega tveganja danes je torej bolj artefakt aktivnosti Centralnih bank, ki finančne trge zlorabljajo za vzdrževanje iluzije rastočega gospodarstva. Realno gospodarstvo, daleč od blišča finančnega parketa pa se medtem sooča s padajočo produktivnostjo, stagnacijo prihodkov in izumiranjem srednjega razreda. Visoka vrednotenja delnic v takem okolju torej preprosto pomenijo to, kar so vedno pomenila in sicer visoko tveganje.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.