Naj spremembe
na dan 10.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.12.2016, 13:20

Trumpflacija

Časovno okno za reforme se je zaprlo – brez reform seveda.

Borze nadaljujejo neustavljiv pohod na nove vrhove. V zadnjih dveh tednih je prišlo do prave pravcate spremembe stanja duha vlagateljev. Če je do sedaj prevladoval »previdni optimizem«, lahko sedaj ugotovimo, da so apetiti končno spuščeni z vajeti. Situacija se je dramatično spremenila s trenutkom izvolitve Donalda Trumpa za naslednjega ameriškega predsednika.

Trump je bil v zadnjih mesecih pred volitvami deležen precej negativne kampanje. Večina medijev vključno z Wall Streetom si ga ni želela videti na čelu ZDA, ker je bil premalo »zlizan« z dosedanjo prakso vodenja poslov in zaradi tega nepredvidljiv. Govorilo se je celo o tem, da je nevaren za borze. Takoj po izvolitvi so zgodbo vsi obrnili, vključno s Trumpom samim. Če je pred volitvami kazal populistični obraz in pridigal proti zaslužkarstvu Wall Streeta ter se družil z delavsko Ameriko, sedaj v svojo bodočo administracijo kot po tekočem traku imenuje multimilijonarske šefe korporacij, med njimi seveda tudi vodilne iz vrhov investicijskih bank. Ravno bančne delnice so največji zmagovalec borznega dogajanja po novembrskih volitvah. Mediji so takoj po izvolitvi nenadoma obrnili zgodbo in danes kar tekmujejo med seboj v naštevanju ukrepov s katerimi bo Trump izboljšal gospodarsko situacijo v ZDA. Za nekatere od teh ukrepov najbrž niti Trump sum še ni slišal…

Borzni optimizem zadnjih tednov tako že dobiva popularno ime Trumpflacija. Po poročanju poslovnih medijev naj bi namreč Trumpova administracija znižala davek na dobiček pravnih oseb ter zagnala velika infrastrukturna dela. Fiskalni učinek naj bi znašal več sto milijard USD. Nič čudnega, da so ob takih številkah začeli paničariti imetniki obveznic, saj bo ameriški deficit, če bo uresničenega le polovico tega, kar danes kroži v medijih, poletel na zgodovinske rekorde. Pa ravno Trump je v predvolilni kampanji kritiziral povečanje javnega dolga v času Obamove administracije. Saj bi bilo smešno, če se ne bi to ponavljalo praktično povsod na vseh volitvah.

Seveda je veliko vprašanje koliko ti ukrepi, z izjemo kratkoročnega psihološkega efekta, dejansko vplivajo na dolgoročne parametre gospodarske rasti. Večina le-te na dolgi rok namreč definirata predvsem dva faktorja in sicer rast prebivalstva in rast produktivnosti. Oba sta zaenkrat v dolgoletnem trendu upočasnjevanja. A borzam je pač lepo slišati to kar se piše danes, ne pa tistega, kar se bo ugotavljalo čez kakšno leto ali dve.

Govoriti o potrebah po spodbujanju gospodarstva v času, ko je brezposelnost rekordno nizka (pod 5%) prav tako rekordno nizke pa so tudi obrestne mere je pravzaprav kontradiktorno že samo po sebi. Nekoliko presenetljivo, a na ta paradoks je opozorila tudi guvernerka Federal Reserve Janet Yellen, ko je v sredo zvečer dvignila ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke z besedami, da obsežen paket fiskalnih ukrepov v trenutni situaciji skoraj polne zaposlenosti pravzaprav niti ni potreben. Tudi na republikanski strani se že slišijo glasovi, ki tako visokega povečanja zadolževanja države ne bodo podprli tako, da je dejansko še prezgodaj za konkretno oceno vplivov na gospodarsko rast. Poleg tega dogajanje v zadnjem mesecu sproža tudi konkretne inflacijske pritiske, kar predstavlja nove izzive za monetarno politiko, saj so se centralne banke v zadnjih šestih letih privadile boriti predvsem zoper deflacijo. Dolgo časa so si želeli inflacijo, sedaj pa jih je nenadoma zaskrbelo, da ne bo do inflacije celo zares prišlo. Po zadnjem sestanku Fed-a se namreč zdi, da se je predviden tempo dvigovanja obrestnih mer nekoliko pospešil. In rast obrestnih mer v okolju, kjer so se dolgovi v zadnjem desetletju praktično podvojili, skrajšala pa se je tudi njihova ročnost zna biti še posebej neprijetna. Tudi klasični izgovor, da lahko z inflacijo spretno izbrišeš dolgove pač ne gre skozi, če je večina tega dolga kratke ročnosti.

Svet je imel v letih po finančni krizi enkratno priložnost, da sistem resetira, reformira, očisti slabih praks in postavi na novo na bolj zdravih temeljih. To časovno okno se je sedaj zaprlo. Namesto tega smo se odločili (čeprav o tem dejansko nismo bili niti vprašani, prav dosti protestirali pa tudi nismo), da podpremo nadaljevanje in obnovitev slabih praks. Če je veliko finančno krizo zaznamoval predvsem zlom lokalnega ameriškega nepremičninskega trga, se tokrat soočamo s še bolj globalno napihnjenimi cenami nepremičnin, delnic in tokrat tudi obveznic. Namesto sprememb na bolje, se finančni sistem torej znova počasi sestavlja v situacijo, ki je pripeljala do dogodkov leta 2008. Je pa to po drugi strani vsaj jamstvo, da bo dogajanje še zanimivo.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.