Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


20.01.2017, 12:57

Menjava na vrhu

Ekspanzivna monetarna politika je predvsem generator socialne neenakosti.

Na kapitalskih trgih se v minulem tednu ni dogajalo nič omembe vrednega. Vse je podrejeno pričakovanju ustoličenja novega ameriškega predsednika in njegove administracije. Če so borze v zadnjih dveh mesecih rasle predvsem na podlagi ugibanj o Trumpovih gospodarskih politikah, se sedaj od novega predsednika pričakuje, da dejansko pokaže, kaj je imel v mislih.

Trump prevzema ameriško predsedstvo v popolnoma drugačnih, lahko bi rekli celo diametralno nasprotnih okoliščinah od Obame. Ta je postal predsednik na vrhuncu finančne krize januarja 2009. Delnice so takrat ravno drvele proti dnu, prav tako obrestne mere. Na finančnih trgih je prevladovala panika. Ameriška centralna banka je šele začenjala z eksperimentiranjem izrednih monetarnih ukrepov v obliki obsežnih odkupov državnih in drugih dolžniških vrednostnih papirjev na odprtem trgu. Situacija danes je drugačna: borze so na rekordnih vrednostih, prisotna je evforija, obrestne mere nižje ne morejo iti oz. začenjajo rasti. Tudi odkupi dolžniških vrednostnih papirjev, popularno imenovani »Quantitative easing« so zreducirani le še na reinvestiranje zapadlih glavnic in obresti.

Našteti izredni monetarni ukrepi so v osmih letih predvsem uspeli drastično dvigniti tečaje finančnega premoženja na kapitalskih trgih. Nekaj malega so prispevali k izboljšanju slike na področju zaposlenosti, večji del navideznega izboljšanja pa gre pripisati statistični metodologiji merjenja brezposelnosti, ki dolgotrajno brezposelnih enostavno pač ne šteje med  uradno brezposelne. Tudi na področju plač v tem obdobju ni napredka, je pa zato prišlo do velikega napredka pri korporativnih dobičkih. Ti so seveda na račun relativno visoke začetne stopnje brezposelnosti in zniževanja stroškov financiranja zaradi nižanja obrestnih mer, močno poskočili (merjeno z recesijskega dna leta 2008 seveda) in dosegajo zgodovinsko rekordno visok delež v BDP. A tudi ta efekt v zadnjem letu več kot očitno pojenja. Obamovih osem let v Beli Hiši bo torej ostalo v analih kot zlata leta za super-bogate. Zato so demokrati pravzaprav tudi izgubili tekmo za novega predsednika države.

Razmerje med delom in kapitalom je trenutno torej močno izkrivljeno v korist kapitala, vendar to ne zaradi napake v delovanju kapitalizma, kot bi mnogi takoj pomislili. Ravno nasprotno, to razmerje je izkrivljeno zaradi delovanja subjekta, ki ga pravi kapitalizem pravzaprav sploh ne pozna. Današnje početje centralnih bank je namreč bistveno bližje centralno-planskemu gospodarskemu diktatu kot pa tržni ekonomiji. Domneva, da par ljudi v neki pisarni v Washingtonu (ali Frankfurtu, Londonu Tokiu,…) najbolje na svetu ve kakšna je prava cena denarja v nekem trenutku je najmanj predrzno arogantna, če se diplomatsko prijazno izrazimo, da koga ne užalimo. Ti ljudje so v zadnjih letih celo prestopili mejo t.i. »rule-based« koncepta vodenja monetarne politike in prešli na koncept »po-navdihu«. Posledice te intelektualne prepotentnosti smo imeli že priložnost spremljati leta 2000 in ponovno leta 2007. Z veseljem jih bomo znova s tihim upanjem, da morda javnost v naslednji iteraciji te enačbe do njenih izumiteljev ne bo več tako prizanesljiva.

Največjo korist od izrednih monetarnih ukrepov so torej imele korporacije, njihov management in lastniki. Bolj popularno povedano 1% prebivalstva. Zaradi tega se prepad med bogatimi in revnimi vse bolj povečuje. In zaradi tega na vse več volitvah zmage odhajajo v roke jeznih populistov, ki igrajo na čustva razočaranega srednjega sloja, poražencev finančne krize in globalizacije. Ta občutek, da se je z milijardami digitalnega denarja rešilo (in se še rešuje) predvsem portfelje bogatih seveda ni ravno dobra popotnica socialni koheziji v družbi. Žrtve inflacije, ki jo centralne banke tako vneto zasledujejo bodo namreč tisti z najnižjimi dohodki, koristila pa bo le tistim z najvišjimi dohodki in imetnikom finančnega premoženja. Prepad med bogatimi in ostalimi se bo povečeval toliko časa, dokler to ne bo zadostovalo za premik volilnega telesa v smer, ki bo te razlike začela obračati. Na kakšen način se bo ta proces odvil bo seveda odvisno od tega kako daleč bomo pririnili s trenutnimi neodgovornim početjem. Morda se motimo ampak zdi se, da so se na Federal Reserve po tihem začeli zavedati tega problema zato imamo občutek, da utegne biti največje presenečenje letos restriktivna FED, kakršne nismo vajeni že več let. Težava je v tem, kako bo FED reagirala, če se bodo borze na to »restriktivnost« odzvale negativno. A to je problem v katerega so se spravili sami, nam preostane le še nakup »kokic« in opazovanje dogajanja s primerne distance.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.