Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


03.03.2017, 09:38

Tek za vozom

Centralne banke sopihajo, da bi nadoknadile zamujeno.

Ameriške in evropske borze so tudi minuli teden osvajale nove vrhove. Mediji so kot razlog skoraj povsod navajali navdihujoč Trumpov govor kongresnikom, ki pa resnici na ljubo ni podal prav nobenih novih konkretnih informacij izven tistega kar smo že slišali v njegovi volilni kampanji – torej Make America Great Again. Obljubil je reformo zdravstvene in imigracijske zakonodaje, infrastrukturne projekte ter pomembne davčne spremembe. Nič takega, česar nismo že slišali, še posebej pa nič konkretnega, nobenih številk ali datumov.

Borze so kljub temu njegov govor vzele kot pozitiven signal za rast korporativnih dobičkov. Posebej zanimivo se zdi, da se bolj kot ameriške na Trumpov govor sedaj pozitivno odzivajo evropske borze. V končni fazi moramo vedeti, da Trump odkrito napoveduje protekcionistične ukrepe zato ni prav jasno zakaj bi lahko bili trgi izven ZDA nad tem hudo navdušeni.

Očitno pa veselica na borznih trgih počasi skrbi guvernerje na čelu ameriške centralne banke Federal Reserve. Za preprečitev škode je sicer že prepozno a dogajanje bo zanimivo, saj je sedaj tako iz komentarjev posameznih guvernerjev kot pričakovanj finančnih analitikov že skoraj 100% verjetnost ponovnega dviga obrestne mere v marcu. Zdi se celo, da FED zamuja in trg od nje pravzaprav izsiljuje dvig. Velik delež k temu seveda prispeva inflacija, saj se je ta zaradi efekta rastočih cen nafte močno približala 2%, kolikor je običajno meja tolerance centralnih bank. A to še ni vse. Na začetku leta smo namreč opozorili, da utegne biti FED letos precej bolj restriktivna od pričakovanj večine in to se sedaj dogaja. Vendar je v zgodbo kot kaže morda vstopil nov element presenečenja. Ne samo FED, bolj restriktivni signali prihajajo celo iz ECB. Ta naj bi namreč pred kratkim evropske banke opozorila, da bo izvedla stres test za preverjanje občutljivosti bančnih bilanc na občutne spremembe obrestnih mer. Glede na dejstvo, da je obrestna mera trenutno 0%, v katero smer menite, da bo sprememba šla tokrat?

Če povzamemo dobimo sledeče: najmočnejše svetovno gospodarstvo čedalje bolj odkrito koketira s protekcionističnimi ukrepi, tamkajšnja centralna banka je vse bolj trdno na poti zategovanja monetarne politike in zdi se, da se ji utegne kmalu na tej poti pridružiti še druga najpomembnejša centralna banka sveta v tem trenutku. Kakega posebej spodbudnega okolja za visoko rast dobičkov podjetij mi v teh ukrepih ne vidimo.

Kako daleč od poslovnih fundamentov je trenutna borzna evforija na večjih svetovnih borzah nam pokaže primerjava rasti prihodkov podjetij in rasti borznih indeksov v obdobjih prejšnjih bikovskih trendov. V petih letih pred letom 2000 je denimo borzni indeks S&P500 pridobil cca 260% a so tudi prihodki podjetij (sales per share) porasli za 80% v istem obdobju. V naslednjem pet-letnem bikovskem trendu, ki se je zaključil leta 2007 je borzni indeks S&P500 je pridobil 75% vrednosti, prihodki podjetij pa so v tem obdobju zrasli za 42%. In sedaj si poglejmo še trenutni bikovski trend: indeks S&P500 je od leta 2011 zrasel za kar 97%, prihodki podjetij, ki ga sestavljajo pa za borih 6%. Že prva dva bikovska trenda sta se kljub razmeroma močni rasti prihodkov podjetij nazadnje sesula v prah, a ta zadnja borzna evforija je pa popolnoma brez fundamentov. Rasti prihodkov praktično ni. Oziroma, kot smo že večkrat opozorili na tem mestu, gre večino rasti dobička ameriških korporacij v zadnjih letih pripisati efektu stagnacije plač zaposlenih, znižanju obrestnih mer ter nakupov lastnih delnic. Bolj ali manj gre za finančni inženiring in ne realno rast. Zadnjih pet let borzne rasti lahko torej okarakteriziramo predvsem kot ekspanzijo cen brez ekspanzije fundamentov. In rast cen brez rasti temeljev na koncu privede do močno nestabilne strukture s tendenco pogrezanja.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.