Naj spremembe
na dan 10.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


17.03.2017, 14:27

Finančni vzvod ne more nadomestiti investicij in inovacij

(Pre)nizke obrestne mere in njihov vpliv na strukturo poslovnih bilanc.

Kapitalski trgi nadaljujejo svoj pohod na nove rekorde. Zmaga zmerne desnice na nizozemskih volitvah je razveselila borze, ki so se po tihem bali protievropske retorike konkurenčne desne populistične stranke. Niti pričakovani dvig obrestnih mer v ZDA ni pokvaril tega veselja. Ravno obratno, Janet Yellen, predsednica sveta guvernerjev ameriških Zveznih rezerv, je hitela pojasnjevati, da bo monetarna politika ostala ekspanzivna dovolj dolgo ter da jim rastoča inflacija zaenkrat še ne povzroča skrbi.  S tem je nekoliko obrnila zgodbo, ki so jo prejšnji mesec en za drugim v medijih ponavljali ostali guvernerji ameriške centralne banke o potrebi po pospešenem dvigu obrestnih mer in umikanju stimulativnih monetarnih ukrepov. Tudi zaradi tega je najbrž vrednost ameriškega dolarja neposredno po dvigu obrestnih mer upadla.

V luči dvigovanja obrestnih mer bo zanimiv podatek rast BDP v prvem trimesečju v ZDA. V začetku leta so napovedi, očitno še pod vtisom Trumpforije, kazale nekje med 2,4% do 2,7%. A od takrat so se te napovedi močno ohladile in sedaj kažejo večinoma med 1% in 1,5%. To je pa kar precejšnje razočaranje glede na borzno evforijo zadnjih mesecev. Šibka gospodarska rast v kombinaciji s počasnim zaostrovanjem monetarne politike verjetno ne bo pozitivno vplivala na pričakovane rasti dobičkov podjetij, ki so sedaj vračunani v visoke kazalnike vrednotenj. Zdi se, da se tudi pozitivni efekt rasti tečajev nafte na poslovanje naftnih korporacij (cena soda surove nafte je z dna v prvi polovici preteklega leta poskočila za cca 65%) počasi umirja, saj se ponovno krepi proizvodnja in s tem presežna ponudba na trgu. Če bo gospodarska rast dejansko tako šibka kot kažejo trenutne napovedi bo to ena od redkih zgodovinskih situacij v kateri je centralna banka dvigovala obrestno mero v okolju šibke rasti BDP.

Kako daleč so fundamentalna vrednotenja od gibanj v realnem gospodarstvu je lepo vidno tudi iz določenih številk. Borzni indeks Dow Jones Industrial Average je v obdobju 2011 do danes pridobil preko 70% vrednosti. Skupni prihodki tridesetih podjetij, ki ta indeks sestavljajo pa so v istem obdobju upadli za dobre 4%. Trideset največjih ameriških podjetij torej danes proda cca 4% manj blaga in storitev, tečaji njihovih delnic pa so se v istem obdobju praktično podvojili. Ja, čudež nizkih obrestnih mer in finančnega inženiringa. Kako uničujoče lahko prenizke obrestne mere vplivajo na obnašanje udeležencev lahko opazujemo tudi na poslovnih rezultatih posameznih družb. Ravno za ameriške je zelo značilno, da so v zadnjih letih povečale zadolženost, s tem novim dolgom pa niso širile prodaje temveč izvajale finančni inženiring. Večina novega dolga je šla namreč v izplačilo dividend in nakupe lastnih delnic.

Eden najbolj drastičnih primerov tega dogajanje je npr. Coca Cola. Podjetje je imelo še leta 2013 približno 33 milijard USD kapitala in 37 milijard USD finančnih obveznosti (posojil). Danes ima ta družba 23 milijard kapitala in skoraj 46 milijard USD posojil. Iz razmerja 1:1 na razmerje 1:2 v vsega štirih letih. Ta novi dolg pa vsekakor ni bil porabljen za investicije v rast prodaje, saj so letni prihodki od prodaje pijač v istem obdobju upadli iz 47 milijard USD na 42 milijard USD. Tudi število zaposlenih so v enakem obdobju zmanjšali za cca 30.000 oz. skoraj 25%. Coca Cola ni osamljen primer, je pa morda eden bolj vpijočih. Gre za proces v katerem podjetja zaradi ugodnih finančnih pogojev najemajo čedalje več posojil, vendar ta denar namesto za investicije v konkurenčnost raje porabljajo za izvajanje finančnih operacij na svoji bilanci, kar pa nima prav nobenega pozitivnega učinka na produktivnost gospodarstva. Namesto proizvodnih podjetij postajajo vse bolj podobna špekulativnim skladom tveganega kapitala, saj strmo narašča njihov finančni vzvod oz. razmerje med dolgovi in kapitalom. Uprave podjetij s temi finančnimi operacijami prikrivajo stagnacijo poslovanja in si izplačujejo visoke nagrade, delničarji pa se očitno niti ne zavedajo, da prevzemajo čedalje višji obseg tveganj. In to je najbolj nevarna posledica okolja nizkih obrestnih mer, saj večanje finančnega vzvoda občutno zmanjšuje odpornost gospodarstva na bodoče ekonomske šoke. Zaradi podobnega početja je v preteklosti že bolela glava in najbrž je iluzorno pričakovati, da bo tokrat kaj drugače. Nerazumljivo je le, da doktorji ekonomije na čelu monetarnih oblasti tega preprostega dejstva ne vidijo.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.