Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


30.03.2017, 13:31

Nasprotni veter

Demografski trendi in njihov učinek na vrednotenja delnic.

Na rast BDP posamezne države dolgoročno najmočneje vplivata predvsem dva faktorja. Prvi je rast prebivalstva, drugi pa rast produktivnosti. V razvitih državah sta oba faktorja trenutno v fazi stagnacije, zaradi česar ni prav nič presenetljivo doseganje relativno nizkih realnih stopenj rasti BDP (pod 2% letno) in nizke inflacije. Države skušajo gospodarsko rast umetno stimulirati z različnimi ukrepi pri čemer se daleč najbolj uporabljata tako monetarno kot fiskalno popuščanje. Monetarni ukrepi trenutno predstavljajo predvsem povečevanje monetarne baze v obtoku s čimer skušajo centralne banke spodbujati posojilno aktivnost bank in posledično investicijsko aktivnost gospodarstva, fiskalne politike pa se osredotočajo v glavnem na financiranje državne porabe z vzdrževanjem proračunskih deficitov (zadolževanjem), cilje tega pa je krepitev potrošnje.

Ker ti ukrepi ustvarjajo umetno okolje in izkrivljajo naravne tržne informacije, seveda povzročajo cel kup dolgoročnih, negativnih stranskih učinkov, med njimi je najnevarnejši ponavljajoče se napihovanje premoženjskih balonov. Trenutno smo priča že tretjemu v zadnjih petnajstih letih. In če do sedaj Slovenije še nismo resno uvrščali v sredino držav s premoženjskimi baloni, saj resnici na ljubo v zadnjih letih ni doživljala rastočih trendov iz tujine, moramo po zadnjih podatkih aktivnosti na nepremičninskem trgu začeti ugotavljati, da se ideje iz zlatega obdobja 2004-2008 znova prebujajo. Nismo še ravno v evforiji, so pa cene kvadratnih metrov v nekaterih delih države znova tam, kjer jih povprečna slovenska neto plača ne podpira več. Cene vseh vrst premoženja od finančnega do realnega torej naraščajo in to ne glede na to, da sta dva najpomembnejša vzvoda dolgoročne gospodarske rasti, ki smo ju zgoraj navedli, v stagnaciji. Rast je torej izključno posledica umetnega monetarnega in fiskalnega stimuliranja v obliki proračunskih deficitov in rekordno nizkih obrestnih mer. Kolateralna škoda bo temu primerna.

Ko smo že pri rasti prebivalstva, lahko izpostavimo študijo iz leta 2011 v kateri so raziskovalci Federal Reserve Bank of San Francisco (FRBSF) prišli do zanimivih odkritij glede povezave med starostno porazdelitvijo populacije in borznimi donosi (Boomer retirement: Headwinds for US equity markets, Zheng Liu, Mark M. Spiegel). Pri pregledu vzorčnega obdobja v letih 1954 – 2010 so ugotovili, da lahko 61% variacije indikatorja P/E (vrednotenje delnic) pojasnijo s spremembo starostne distribucije prebivalstva v kategorijah 40-49 let in 60-69 let. Delovno aktivno prebivalstvo v svojih srednjih letih namreč akumulira naložbe z namenom pokojninskega varčevanja, kar pa nato z nastopom upokojitvene starosti počasi preide v črpanje tega akumuliranega bogastva. Po njihovi projekciji naj bi tako zaradi upokojevanja baby-boom generacije do leta 2025 P/E ameriških delnic upadel na vrednost 8,3 zaradi zmanjšanega nakupnega in povečanega prodajnega pritiska iz naslova pokojninskega varčevanja.

Sedaj, ko imamo pred očmi to številko se lahko malce poigramo, kaj to pomeni za same borzne indekse. Poznamo namreč sedanjo vrednost P/E (cca 20), zato lahko sestavimo različne scenarije z različnimi stopnjami rasti dobičkov, ki so ena od spremenljivk v enačbi. Če uporabimo optimistični scenariji s 6% letno rastjo dobičkov (dva-kratnik dejanske povprečne stopnje v zadnjem desetletju), dobimo vrednost indeksa S&P500 v letu 2025 pri predvidenem P/E kazalniku 8,3 približno 1.600 točk. To je skoraj 30% nižje kot danes. Za drugi scenarij vzemimo na primer povprečno stopnjo letne rasti dobičkov okrog 3%. V tem primeru dobimo pričakovano vrednost borznega indeksa S&P500 cca 1.300 točk. Sedaj smo že 45% nižje kot danes. In za konec še malce bolj pesimistični scenarij v katerem je denimo zaradi vmesne recesije, povprečna letna rast dobičkov do leta 2025 približno 0%. Pričakovana vrednost borznega indeksa S&P500 v tem primeru znaša 1.000 točk oz. skoraj 60% padec glede na današnjo vrednost. Večina vas najbrž že zmajuje z glavo, da je to pač nemogoče a matematike je kakršna je.

Pravzaprav je končni rezultat njihovih ugotovitev precej podoben naši matriki pričakovanih donosov, ki smo jo na tem mestu objavili 24. februarja. Skupna ugotovitev je lahko le, da bodo oblasti morale v prihodnjih letih, če želijo borzne indekse ohraniti vsaj na sedanjih vrednostih, še precej bolj stopiti na plin monetarnih in fiskalnih ukrepov, da bodo ohranile današnja rekordna vrednotenja delniških trgov. V kolikor pa centralne banke, ki sedaj počasi zaključujejo z izrednimi monetarnimi ukrepi in ponekod že zvišujejo obrestne mere s tem mislijo resno, potem naj se vlagatelji prav nič ne čudijo, če bomo katere od številk predstavljenih v zgornjem odstavku tudi dejansko doživeli. Ja, nasprotni veter se krepi.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.