Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


28.04.2017, 11:06

Prostora za napake zmanjkuje

Francozi borzam ponudili energijo za nov zalet.

Če so kapitalski trgi zadnje tedne predvsem iskali razlog za osvajanje novih rekordov, so ga minuli teden tudi našli. Ime mu je Emmanuel Macron in je prvi kandidat za zmago na francoskih predsedniških volitvah 7. maja. Gre za nekdanjega bančnika, zagovornika sedanjega statusa-quo, od katerega ima največje koristi seveda predvsem evrobirokratska elita. Žal tako kot on tudi njegova nasprotnica, kandidatka desne opcije, Marine Le Pen nima kakih posebej pametnih rešitev za čedalje slabšo kakovost življenja povprečnega Francoza. Kljub temu so bile borze navdušene nad vodstvom Macrona po prvem krogu predvsem zato, ker Le Pen-ova odkrito grozi s premislekom o obstoju Francije v evroobmočju. Za borze je pač znano, da ne marajo sprememb. Ali je to dobro tudi za ljudi pa najbrž nikogar več ne zanima, še najmanj politikov, ki stojijo v vrsti za stolčke. Zaradi tega procesa je seveda popolnoma naravno, da se na vsakih naslednjih volitvah pojavlja bolj radikalen kandidat. In nekega dne bo tak kandidat nekje tudi izvoljen…

Tako ameriške kot evropske borze (nemški indeks DAX) so torej poskočile na nove rekorde. Večina kazalnikov vrednotenj, ki jih spremljamo je sedaj nad dvakratnikom dolgoletnih povprečij. Tudi nizke obrestne mere tega ne morejo več upravičiti. Edina razlaga ostane neracionalna pričakovanja vlagateljev. Ti očitno verjamejo, da je monetarno sproščanje »quantitative easing« tako pomembno spremenilo ekonomske parametre, da ti sedaj opravičujejo trenutne nivoje cen finančnega premoženja. To seveda velja le pod pogojem, da se bodo programi »quantitative easing« nadaljevali in eksponentno naraščali v nedogled. A v tem primeru bodo težave udarile ven drugje. Zimbabve, Venezuela in nekdanja Jugoslavija denimo, so primeri uspešnih gospodarskih velesil, kjer so se odločili, da je permanentno povečanje denarne baze lahko dobra rešitev sistemskih ekonomskih težav.

Kako nameravajo centralne banke speljati tranzicijo k normalnemu monetarnemu okolju sedaj, ko so gospodarstva popolnoma odvisna od skoraj ničelnih obrestnih mer ni jasno. Ta odvisnost je danes bistveno višja od tiste pred izbruhom finančne krize leta 2007. Obseg korporativnih posojil nizke kakovosti (high-yield) prekaša vse dosedanje rekorde. Margin-debt, oz. zastavni dolg vlagateljev na newyorški borzi presega vse dosedanje rekorde. Študentska posojila, avtomobilska posojila, hipotekarna posojila, potrošniška posojila presegajo vse dosedanje rekorde. In to pri rekordno nizkih obrestnih merah. Posledično je seveda balon na kapitalskih in ponekod vse bolj tudi na nepremičninskih trgih, presegel skoraj vse dosedanje rekorde. Samo ena stvar naj gre narobe, pa bo leto 2008 izpadlo kot sprehod skozi park. To je vse kar je ostalo od velikih besed in obljub o stabiliziranju finančnega sistema neposredno po takratni finančni krizi.

Edino kar drži finančni sistem skupaj danes je nekakšna obljuba centralnih bank, da bodo storile vse kar je potrebno, da bodo preprečile naslednjo sistemsko krizo. Podobno je Greenspan nekoč trdil, da so z monetarno politiko premagali gospodarske cikle, sledila pa sta dva izmed najhujših borznih zlomov v zgodovini, en za drugim v roku sedmih let. Centralne banke  danes vodijo popolno monetarno vojno proti največji nevarnosti, ki po njihovem mnenju ogroža finančni sistem: realnosti. S tiskanjem denarja skušajo premagati realnost stagnacije fundamentalnih ekonomskih agregatov in ustvariti iluzijo blagostanja. Ta iluzija ima za posledico napihovanje globalnega finančnega balona od katerega ima korist predvsem tisti 1% najpremožnejših. Prej ali slej bo elastika nekje počila.

Vlagatelji, ki pri sedanjih nivojih ocenjujejo, da so delnice privlačno vrednotene se morajo zavedati, da njihove predpostavke zajemajo kontinuirano nadaljevanje trenda iz zadnjih petih let. Se pravi, da pričakujejo nadaljnje padanje obrestnih mer, večanje programov odkupov obveznic s strani centralnih bank, rast profitnih marž korporacij in splošno rast zadolževanja. In vse to se mora nadaljevati vsaj naslednjih deset let, brez vmesnih prekinitev, če želimo upravičiti trenutne nivoje vrednotenj. Precej optimistične predpostavke se vam ne zdi? Ni videti, da bi bilo ravno dosti prostora za napake v tem scenariju. Imeti premalo varnega prostora (safety margin) nikoli ni bila ravno najboljša izbira, pa čeprav računamo na neskončno podporo centralnih bank. Morda je ravno zaradi njihovega početja trenutno bolje imeti varnega zavetja nekoliko več kot običajno. Ne pozabite: stabilnost generira nestabilnost. Ne gre za kratkoročno napoved, vendar dlje kot trendi vlečejo v eno stran, močnejša bo nekega dne prilagoditev nazaj proti sredini.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.