Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


26.05.2017, 08:47

All the fools sailed away

Draghi Mario,

Razmeroma nezanimiv teden je na kapitalskih trgih, kar pa ni nič čudnega saj se zdi, da se najbolj zanimivo dogajanje seli stran od kapitalskih trgov na trge kriptovalut. Tako je šlo gladko mimo oči javnosti zanimivo sporočilo Evropske centralne banke, ki v svoji majski publikaciji Financial Stability Review opozarja na »ekscesno evforijo« na nekaterih evropskih nepremičninskih trgih, posebej v večjih mestih Nemčije, Francije, Avstrije in Nizozemske.

Ob tem seveda ni jasno koga pravzaprav ECB opozarja. »Ekscesna evforija« je pač posledica dolgotrajne nizke cene denarja, ki seveda išče naložbene priložnosti. Če na banki več let zapored ne dobiš nobenih obresti za svoj denar, greš pač iskat priložnosti drugam. Zakaj sedaj ECB opozarja na nekaj, kar je v bistvu sama ustvarila? Za rekordno nizko ceno denarja je v prvi vrsti odgovorna ECB (in druge centralne banke najrazvitejših držav). Pravzaprav so nam zadnjih osem let vztrajno vsiljevali inflacijo kot rešitev dolžniških težav, sedaj ko na določenih segmentih inflacija dejansko dviguje glavo pa nenadoma opozarjajo pred posledicami?!

ECB je poleg nepremičninske evforije opozorila še na tveganja v evropskem bančnem sektorju zaradi nizkih obrestnih mer, visokega obsega slabih posojil in nizke dobičkonosnosti bančnega sektorja. Spet vprašanje, koga ECB s tem opozarja? Za nizke obrestne mere je odgovoren kdo? Da bo zaradi trenutnih nizkih obrestnih mer in »ekscesnega« obnašanja posojilojemalcev v bodoče obseg slabih posojil še naraščal je odgovoren kdo? Nekaj dni za ECB se je opozorilom pridružila tudi ameriška FED z oceno: »asset valuation pressures in some markets were notable«. Zanjo velja isto vprašanje, kdo je odgovoren za pritiske na rast cen?

ECB v svoji publikaciji še zaskrbljeno ugotavlja, da so strukturne reforme v najbolj kritičnih evropskih državah izgubile svoj zagon. ECB se očitno dela neumno in ne razume, da če daš politikom izbiro med izvajanjem nepriljubljenih reform ali pa najemanjem posojil po 1% obrestni meri, bodo seveda izbrali slednje. Gre za popolnoma racionalno obnašanje, saj bi bilo politično neumno izvajati varčevalni teror nad prebivalstvom, če ti na drugi strani centralna banka omogoča neomejena sredstva po ultra-nizki obrestni meri. Edini trenutek v katerem se je Evropa nagibala k strukturnim reformam je bil trenutek, ko so bili donosi obveznic mediteranskih držav nad 7%. Nato je na trgih posredovala ECB s svojo monetarno politiko in voljo po reformah je zamenjal vonj po življenju na kredit. In ECB se temu sedaj čudi? Pri vseh doktorjih ekonomije, ki so tam zaposleni?

Mario Draghi je prejšnji teden obiskal nizozemski parlament, a poslanci ga niso pričakali z zahvalami, ker je rešil Evropo in evro, temveč z očitki o neodgovorni monetarni politiki in napihovanju finančnih balonov. Za konec so mu podarili še tulipan, kot simbol špekulativne manije povezane z dogodki leta 1637. Šefu ECB se je v tem trenutku najbrž posvetilo, da če je tarča kritik v teh »evforičnih« časih, kaj šele bo, če gredo stvari v napačno smer. A Mario bi lahko premogel malce več smisla za humor. Namesto, da sedaj kot pravkar okregani otrok zbegano hiti opozarjati o nevarnosti visokih cen, bi lahko Nizozemcem namenil preprosto kratko sporočilo: »Če nimate za kruh pa jejte potico.« To bi mu zagotovilo primerno mesto v zgodovini.

V obnašanju centralnih bankirjev se vidi vsa neodgovornost njihovega početja zadnjih let. Sedaj nenadoma hitijo vlagatelje obtoževati neracionalnosti. Krivdo za balon torej prelagajo na "ekscesno evforične" vlagatelje. A vlagatelji niso neracionalni. Ljudje se zgolj odzivajo na dane razmere in v tem ni nič neracionalnega. Osem let ekstremne monetarne politike je vzpostavilo razmere v katerih si vse manj ljudi želi imeti nedonosen denar in druge manj tvegane naložbe in vse bolj iščejo priložnosti v drugih naložbenih razredih, ki še ponujajo vsaj kanček pozitivnega donosa, ob seveda bistveni višjem tveganju. Že več kot dve leti opozarjamo na to, da taka monetarna politika vodi v končni fazi k repozicioniranju celotnega finančnega sistema v vse bolj tvegane segmente trga. Eni pač kupujejo delnice, drugi nepremičnine, tretji kriptovalute... Mario Draghi ni neumen in dobro ve, da njegova politika vodi do tega, neumno pa je njegovo sprenevedanje in obtoževanje vlagateljev, da so iracionalni ker to počnejo.

ECB se s svojim sporočilom o »ekscesni evforiji« očitno začenja zavedati naraščajoče nevarnosti, da bodo stvari ušle izpod nadzora. A žal ko enkrat stisneš zobno pasto iz tube je ne moreš več spraviti nazaj. Odrasli to dobro vemo. 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.