Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


16.06.2017, 12:08

Največji kupci obveznic razmišljajo o umiku s trga

Obdobje ekspanzivne monetarne politike se bliža koncu. Pa se res?

Dve največji centralni banki sta imeli zasedanje v zadnjih dveh tednih. Nobena ni posebej presenetila. Evropska centralna banka (ECB) je pustila obrestne mere nespremenjene in pričakuje, da bodo take ostale še nekaj časa. Mesečni nakupi obveznic v višini 60 milijard EUR bodo predvidoma ostali na tej ravni vsaj do decembra oz. še dlje, če inflacija ne bo dosegla ciljnih dveh odstotkov.

Na drugi strani Atlantika je Federal Reserve (FED) v sredo dvignila obrestno mero in sicer iz 1% na 1,25%. Poleg tega je napovedala začetek zmanjševanja svoje bilančne vsote s postopnim zniževanjem reinvestiranja zapadlih obveznic. Za začetek bo vsak mesec reinvestirala 10 milijard manj sredstev v nakupe državnih in hipotekarnih obveznic, se bo pa ta znesek zniževal za dodatnih 10 milijard vsake tri mesece. Pri tem je zanimivo, da FED začenja proces zniževanja bilančne vsote kljub temu, da svojega inflacijskega cilja 2% ni dosegla. To se nekako sklada z našo ugotovitvijo pred meseci, da se utegne letos FED izkazati za bolj restriktivno, kot ji to pripisuje javno mnenje. Je pa obenem res, da ima FED za razliko od ECB tudi drugi cilj in to je zaposlenost, ta pa je po podatkih njihovega Ministrstva za delo že dosegla in presegla predkrizne ravni. Zdi se, da je FED po tem, ko je država v stanju skoraj polne zaposlenosti, začela z enim očesom vendarle opazovati pregreto stanje na kapitalskih trgih in mu posvečati nekoliko več pozornosti. Vprašanje bo koliko časa bo ta »restriktivni zagon« trajal, glede na to da se kreditna rast v finančnem sistemu po zadnjih dveh dvigih obrestnih mer že hitro ohlaja.

Dvig obrestnih mer v ZDA je pričakovano v rdeče obarval predvsem delnice povezane s surovinami, razveselil pa delničarje bank. Zanimivo je, da so evropske delnice dan po dvigu obrestnih mer izgubile precej več kot ameriške, čeprav obrestno mero zaenkrat dviguje le ameriška centralna banka. Dvig obrestnih mer so bo seveda počasi selil v bilance podjetij, kar bo povzročilo naraščanje stroškov financiranja. To bo še posebej občutno pri izdajateljih t.i. »junk obveznic«, ki so se v zadnjih letih zaradi ekstremno nizkih obrestnih mer seveda zelo namnožili.

Centralni bančniki se očitno ne zavedajo, da gospodarska rast temelječa zgolj na kreditni rasti traja le toliko časa, dokler je stopnja kreditne rasti konstantno naraščajoča. Z drugimi besedami bi temu lahko rekli tudi ponzi shema. Ideja, da lahko gospodarsko rast enostavno zamenjamo z ekspanzijo monetarne baze (quantitative easing) se konča v trenutku, ko se konča ta ekspanzija. Gospodarski projekti, ki imajo svoj smisel zgolj v času umetno ustvarjenih pogojev navidezne profitabilnosti, se sesujejo v prah v trenutku, ko ti pogoji niso več izpolnjeni. Centralne banke torej s preusmeritvijo k restriktivni monetarni politiki kršijo najpomembnejše načelo delovanja ponzi shem in to je, da nikoli ampak res nikoli ne smeš upočasniti toka denarja, ki prihaja v tako shemo. S tega vidika bo zanimivo opazovati koliko časa bodo vztrajale v procesu zniževanja bilančne vsote in dvigovanja obrestnih mer, oziroma kateri bo tisti dogodek, ki jih bo znova usmeril na pot ekspanzije. In to bo v končni fazi tudi največje priznanje njihove nemoči.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.