Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


23.06.2017, 09:08

Kdo si upa

Vlagatelji preizkušajo vztrajnost monetarnih oblasti.

Prve dni pravkar minulega tedna je še kazalo, da bodo borzni indeksi morda osvojili nove rekorde, a se to nato v nadaljevanju ni zgodilo. Pohod na nove vrhove je kot kaže preprečila cena nafte, ki vztrajno pada in se že počasi približuje nivojem pred odločitvijo OPEC-a o znižanju proizvodnje novembra lani. Arabske države proizvajalke v svoje scenarije očitno niso vkalkulirale, da bodo ameriški »shale« proizvajalci v takem obsegu preživeli krizo iz začetka lanskega leta. Ne samo preživeli, letos celo na trg znova pošiljajo rekordne količine nafte. Ker je socialni standard državljanov avtokratskih režimov z arabskega polotoka precej odvisen od cen nafte, bodo ti režimi najbrž posegali po čedalje bolj obupanih poskusih dviga cen nafte. Z drsenjem splošnega socialnega standarda je namreč ogrožena tudi sama oblast v teh državah. Morda velja tudi ali predvsem v tej luči gledati zadnje zaostrovanje diplomatskih razmer na relaciji Savdska Arabija – Katar – Iran.

Delniški trgi medtem prihajajo v zanimivo obdobje. Na eni strani je ameriška centralna banka Federal Reserve odločena nadaljevati na poti dvigovanja obrestnih mer in po novem, od prejšnjega tedna dalje, tudi zmanjševanja odkupa dolžniških finančnih instrumentov iz programa Quantitative easing. ECB pravi, da bo temu sledila v začetku naslednjega leta. Na drugi strani so trgi čedalje bolj prepričani, da FED na tej poti ne bo sposobna dolgo vztrajati zaradi šibkega gospodarskega okrevanja, nizke inflacije, upočasnjevanja kreditne aktivnosti ipd… Prihaja do neke vrste diskrepance med percepcijo trga, da je FED ozko usmerjena zgolj v zasledovanje 2% inflacije ter percepcijo o nepopustljivosti in zaskrbljenosti za finančno stabilnost in visoka premoženjska vrednotenja, ki jo v tem trenutku želi prikazati FED. Kapitalski trgi so znani po tem, da obdobij negotovosti ne prenašajo najbolje.

Prejšnji stavek je še posebej pomemben v obdobjih nadpovprečnih vrednotenj in visokih pričakovanj. Take razmere so občutljive na večja razočaranja. Na priloženi sliki lahko vidite Shillerjev ciklično prilagojeno desetletno povprečje P/E kazalnika ameriških delnic, ki sestavljajo indeks S&P500. Zadnja zabeležena vrednost je že preko 30, kar pomeni, da se danes nahajamo v družbi dveh najdražjih situacij v zgodovini ameriških borz in sicer leta 1929 in 2000. Nahajamo se praktično enkrat višje od dolgoletnega povprečja. Preostanek matematike prepuščamo vam.

 

Ciklično prilagojeni Shillerjev P/E indeksa S&P 500

 

V internetnih komentarjih lahko sicer zasledite posploševanja v smislu, da je do vrednotenj iz leta 2000 (ko je Shillerjev P/E zrastel celo preko 40), še prostora. To je načeloma res, kot je tudi res, da človekova neumnost nima meja, zato je natančno predvidevanje trenutka, ko bo balon dosegel svoj vrh nesmiselno početje. Vendar… kdor opravičuje sedanja vrednotenja s trditvijo, da so bila leta 2000 še višja, mora biti pošten in opozoriti tudi na posledice doseganja takratnih vrednotenj. Pogled na sliko leto ali dve kasneje vam daje slutiti magnitudo izgub, ki so sledile. Podobno vam tudi pogled v leto 1930 daje slutiti magnitudo izgub, ki so jih beležili vlagatelji, ki so leto pred tem želeli vztrajati do konca. Značilnost trenutne situacije je torej v močni izkrivljenosti porazdelitve pričakovanih izidov in sicer v korist negativnih izidov. Obstaja namreč manjša verjetnost kratkotrajnega nadaljevanja rasti, a obenem narašča čedalje večja verjetnost obrata trenda s hudo agresivnimi negativnimi posledicami. Po domače povedano: prostora za napake zmanjkuje.

Problem nadpovprečnih vrednotenj je torej preprost. Nadpovprečnim vrednotenjem sledijo dolga obdobja podpovprečnih donosov. Kdor se tega zaveda in ga to ne moti pri doseganju njegovih naložbenih ciljev, potem ta s trenutno situacijo na trgih nima težav. A dvomimo, da si večina današnjih igralcev zna predstavljati kako izgleda dolgo obdobje podpovprečnih donosov.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.