Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


14.07.2017, 12:39

Golobi, orli, golobi,... odločite se že enkrat!

Potop varnostnih standardov.

Ko smo se prejšnji teden spraševali, koliko časa je guvernerka ameriških Zveznih Rezerv Janet Yellen pripravljena vztrajati pri restriktivnejši monetarni politiki, si seveda nismo predstavljali, da bomo odgovor dobili že ta teden. Po tem, ko je pred tremi tedni Yellen-ova dvignila obrestno mero ter obenem opozorila na pregreta vrednotenja na delniških trgih je v sredo povsem obrnila svoj pogled. Izrazila je namreč zaskrbljenost zaradi nekoliko nižje inflacije od njenih predvidevanj ter v skladu s tem izrazila stališče, da najbrž ne bo potrebnih več veliko dvigov obrestne mere, da bi dosegli »nevtralno ravnotežje«. Sledil je pa še vrhunec večera z izjavo, da vidi približno 50% verjetnost, da se bo ameriška ekonomija v prihodnje obnašala slabše ali boljše od trenutnih napovedi. Da je zmeda popolna je naslednji dan poskrbel še eden od Yellenovih sodelavcev na čelu Zveznih Rezerv, Lael Brainard, ki je znova malce pomodroval o relativno visokih vrednotenjih delniških trgov. V določenem dnevu so torej nagnjeni k restriktivni monetarni politiki (orli), že naslednji dan pa so znova privrženci ekspanzije (golobi). Zgleda, da resnih pravil ni več, svetovna monetarna politika se vodi bolj po občutku in jutranjem navdihu. Ali ni to morda najlepši dokaz, da doktorji na čelu centralnih bank preprosto nimajo pojma in zgolj ugibajo?

Federal Reserve mora pri nadaljnjem dvigovanju obrestnih mer paziti tudi na možnost inverzije krivulje donosa. To se zgodi, ko kratkoročni donosi presežejo dolgoročne. Najbolj šolski primer je denimo, če donos do dospetja 2-letne državne obveznice preseže donos 10-letne. Inverzna krivulja ni optimalna za delovanje finančnega sistema in je bila v preteklosti pogosto znak stresa v sistemu. Donosi običajno namreč naraščajo z naraščanjem zapadlosti finančnih instrumentov. Če želi FED nadaljevati dvigovanje kratkoročne obrestne mere, mora poskrbeti, da se dviguje tudi dolgoročna. Ker je v zadnjih letih postala praktično največji kupec dolgoročnih obveznic, jih mora sedaj vsaj nehati kupovati, če ne celo kar začeti prodajati, v kolikor želi doseči efekt rasti donosa na dolgoročnem delu krivulje. In tukaj leži tudi težava za FED. Inflacija je že sama po sebi nizka in pod njihovim ciljem, dvigovanje kratkoročnih obrestnih mer pa utegne še bolj ustaviti njeno rast. Paradoksalno torej lahko dvig kratkoročnih obrestnih mer vodi v padec dolgoročnih obrestnih mer, ki so veliko bolj odvisne od pričakovane stopnje inflacije – in nenadoma dobiš invertirano krivuljo. Druga možnost je masovno prodajanje dolgoročnih obveznic, ki sestavljajo bilančno vsoto FED, kar pa je še bolj restriktivno, saj vleče presežno likvidnost iz finančnega sistema. Vsekakor bo nadaljevanje tega balansiranja zanimivo za tiste, ki jih ozadja monetarnih politik vsaj malce zanimajo, za ostale pa je poleti najbrž na razpolago kaj bolj pametnega za početi.

Premaknimo se k resnejšim stvarem. Rating hiša Moody's je pred dnevi objavila izsledke svoje raziskave v kateri ugotavlja, da se je kvaliteta zavez (po domače: kvaliteta zavarovanj) pri novih izdajah korporativnih obveznic v ZDA v mesecu juniju drastično poslabšala. Ob tem je kar 60% vseh izdanih obveznic v preteklem mesecu razvrščenih v kategorijo t.i. »high-yield covenant-light«. Ta delež je najvišji odkar Moody's spremlja ta segment trga. Gre za kombinacijo izdajateljev s slabšim bonitetnim ratingom ali brez njega, ki poleg tega potencialnim vlagateljem še nudijo razmeroma nizek nivo varnostnih zavez. Moody's ugotavlja, da čedalje večji delež kreditnega trga predstavljajo nizko-kvalitetne izdaje.

Dogajanje je izključno posledica ekstremno nizkih obrestnih mer in lakote po donosih, zaradi katere so različni vlagatelji pač pripravljeni preprosto kupiti vse kar še diha, če le ponuja vsaj desetinko odstotka pozitivnega donosa. Na tem mestu sicer že dlje časa opozarjamo, da se finančni sistem zaradi posegov centralnih bank počasi nagiba k vse bolj tveganim oblikam premoženja, kar ni dobro za dolgoročno stabilnost. To kar se dogaja je konceptualno popolnoma ista zadeva kot zloglasni »subprime« krediti, ki so sprožili nepremičninsko in nato finančno krizo leta 2008. Razlika je le v tem, da so bile takrat te prakse skoncentrirane na manjši del ekonomije (samo del nepremičninskega trga), danes pa se to širi povsod. Neverjetno je predvsem dejstvo, da so centralne banke, ki bi morale v prvi vrsti skrbeti ravno za stabilnost finančnega sistema tiste, ki posredno najbolj spodbujajo tvegano vedenje. Posledice bodo kot običajno v naslednji krizi plačali davkoplačevalci.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.