Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


21.07.2017, 12:30

Popoldanska siesta

Domača borza vztraja na senčni strani monetarne veselice.

Eden bolj dolgočasnih borznih tednov je za nami. Še največje premike so beležili valutni trgi, predvsem ameriški dolar. Ta je izgubljal vrednost in se konec tedna skoraj dotaknil razmerja 1,17 USD za 1 EUR. Povod za zdrs je bilo razočaranje nad propadom reforme zdravstvene zakonodaje v ZDA, kar med vlagatelji zbuja čedalje močnejše bojazni, da predsednik Trump izgublja politično podporo za svoje reforme. Delno je k drsenju dolarja že prejšnji teden prispevala tudi ameriška centralna banka s svojimi nekoliko bolj omahljivimi izjavami glede tempa dvigovanja obrestnih mer. Zanimivo, da rasti evra tokrat ni upočasnila niti četrtkova izjava šefa ECB Maria Draghija, da se monetarni ukrepi v obliki nakupov obveznic za cca. 60 milijard EUR mesečno nadaljujejo vsaj do decembra, po potrebi pa se v vsakem trenutku lahko še povečajo. Če hočete manj diplomatsko povedano: QE-forever. Tudi Draghi je torej zelo hitro preskočil iz opozarjanja na nepremičninske balone v nekaterih evropskih mestih (publikacija ECB: Financial Stability Review) nazaj na »storili bomo vse kar je potrebno, da bodo cene rasle«.

Šibak dolar (in posledično močan evro) sta rahlo v rdeče obarvala predvsem evropske borze, medtem pa ameriške, točko za točko, čisto počasi osvajajo nove vrhove. Na domači borzi prevladuje nizka likvidnost, tečaji v zadnjih tednih reagirajo predvsem na objave poslovnih rezultatov. Tako je nekaj izgubljenih odstotkov pridobila Krka, katere rezultati v prvem polletju letos so bistveno boljši od lanskih, pri čemer so bili lanski razmeroma šibki zaradi vpliva večjih valutnih nihanj, predvsem ruskega rublja. V Krki si z namenom širitve na kitajski trg, tam ogledujejo manjšo prevzemno tarčo. Z odličnim poslovanjem nadaljuje tudi Luka Koper. Ostali rezultatov prvega polletja tekočega leta še niso objavili. Na negativni strani borzne tečajnice so se medtem znašle delnice Cinkarne Celje, saj na ponudbo za skupinsko prodajo četrtinskega paketa delnic ni bilo odziva. Ker se je zaradi dobrega poslovanja podjetja pričakovalo, da se bo vnel boj med kupci, je bilo popolno nezanimanje kar razočaranje in je seveda ohladilo špekulativno povpraševanje po delnicah. Kljub temu se tudi od Cinkarne pričakuje poslovno rekordno polletje.

Naša borza glede na povprečna vrednotenja delnic nekoliko zaostaja za ostalimi evropskimi borzami. Leta 2007 denimo je bila situacijo ravno obratna. Domača vrednotenja so močno presegala razvite tuje trge. Takrat je bila to predvsem posledica močne kreditne aktivnosti domačih bank, ki so z obsežnimi posojili zalagale manjše število domačih akterjev, katerih egi so se spopadli na borznem parketu v poskusih navzkrižnih prevzemov in nadzora nekaterih domačih blue-chipov. Ko sta se v to vročo juho vmešala še politika ter špekulativni naboj malih vlagateljev je bila scena pripravljena za drugo dejanje igre: potop trga.

Danes je denimo na domači borzi več kot očitna odsotnost takratnih privatizacijskih finančnih holdingov s stotinami milijoni posojil. Večina jih tiste orgije ni preživela, preostali si še vedno celijo rane, davkoplačevalci pa smo medtem pokrili njihove luknje v bankah. Te sedaj zbirajo pogum za novi krog igre. Pravzaprav je najbrž zaradi višje rasti na tujih borzah zelo malo kapitala v tem trenutku sploh zainteresiranega za naložbe na stagnirajoči domači borzi. Bistveno večji hit trenutno so nepremičnine, kjer je lekcije iz zadnje krize očitno mogoče lažje pozabiti. Tudi več slovenskih malih vlagateljev se v zadnjih letih najbrž bolj posveča hitreje rastočim naložbam v tujini, podobno velja za investicijske sklade. Edino zadovoljstvo domačih delničarjev so večinoma bolj donosne dividende (kar je matematično gledano itak funkcija relativno  nižjih tečajev delnic).

Izjemno nizka likvidnost domače trga je torej v tem trenutku dvorezen meč. Zaradi nizke likvidnosti je pač zanimanje resnih tujih vlagateljev razmeroma nizko, na drugi strani pa ravno nizka likvidnost omogoča naglo rast v primeru, da se percepcija do domače borze pri vlagateljih spremeni. Ostaja torej vprašanje kaj se bo zgodilo prej: se bodo visoka vrednotenja v tujini ustavila in spustila proti dolgoročnim povprečjem, ali bo tudi naš trg prej zajela monetarna mrzlica in približala vrednotenja domačih delnic tistim na razvitih kapitalskih trgih v tujini? Najbrž se sliši ta drugi scenarij veliko bolj privlačen, a za dolgoročno stabilnost finančnega sistema drvenje iz balona v zlom in nazaj pač ni ravno dobra popotnica. Sicer pa denar ne pozna meja, če je ob tem še poceni pa sploh ni več zavor in bo prej ali slej prišel tudi na naš delniški trg – razen, če se veselica v tujini ne bo prej ustavila. Posledice globalno poceni denarja brez meja so seveda zgodba za kdaj drugič.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.