Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


18.08.2017, 11:14

Čas za novo dozo?

Prvi znaki abstinenčne krize.

V skladu z našimi julijskimi predvidevanji se na finančnih trgih vendarle začenja premikanje. Naraščati je začela tudi pričakovana volatilnost. Koraki so zaenkrat še izjemno sramežljivi, saj ne moremo govoriti o kakih večjih spremembah tečajev. Zaenkrat še ostajamo znotraj rastočega »klina«, vendar je v pomembnejših borznih indeksih čedalje bolj očitna interna disperzija moči. Oži se vrh vodilnih delnic, ki še naraščajo, vse bolj pa se širi baza tistih, ki počasi zapadajo v negativni trend. Trg je več kot očitno utrujen in bi za nadaljevanje rasti potreboval močno dozo poživil. Poglejmo, kaj si o tem mislijo šefi monetarnih kartelov.

Na peti strani zapisnika zadnjega zasedanja guvernerjev ameriške centralne banke z dne 26. julija je mogoče globoko v besedilu izluščiti tudi sledeče stališče: »This overall assessment incorporated the staff's judgement that, since the April assessment, vulnerabilities associated with asset valuation pressures had edged up from notable to elevated, as asset prices remained high or climbed further, risk spreads narrowed, and expected and actual volatility remained muted in a range of financial markets.« Seveda se FED ne ukvarja s tem zakaj so vrednotenja delnic »elevated« niti s tem zakaj sta tako premija za tveganje kot pričakovana volatilnost finančnih trgov rekordno nizka.  Še manj pa se FED ukvarja z vprašanjem kakšne so potencialne implikacije na stabilnost finančnih trgov izhajajoč iz te kombinacije visokih vrednotenj delniških trgov, nizke premije za tveganje ter rekordno nizke pričakovane volatilnosti. Zanje je pač nevidna roka, tista ki obvladuje trge, sami s tem nimajo nič.

Kljub temu situacija postaja zanimiva, ker FED na eni strani po tihem priznava vroča vrednotenja na finančnih trgih, kar bi v nadaljevanju zahtevalo bolj restriktivne monetarne ukrepe, a kaj ko je obenem nezadovoljna z vztrajno nizko inflacijo izven finančnih trgov, kar pa zahteva še bolj ekspanzivno monetarno politiko od sedanje. Oba cilja se seveda izključujeta vendar bo FED morala enega izbrati. Vprašanje je le katera je trenutno prva prioriteta ameriške centralne banke: ogrožanje finančne stabilnosti ali uničenje kupne moči srednjega sloja.

Še bolj mimo oči javnosti (presenetljivo pa tudi mimo finančnih medijev) je šla odločitev nemškega Zveznega ustavnega sodišča, ki je na Evropsko sodišče naslovilo vprašanje ali je nakup obveznic s strani Evropske centralne banke v okviru programa Public Sector Purchase Programme v skladu z osnovnim pravom Evropske Unije. Nemško ustavno sodišče se v svojem vprašanju namreč postavlja na stališče: »that the ECB decisions governing the asset purchase programme violate the prohibition of monetary finance and exceed the monetary mandate of the European central bank.« Nemško ustavno sodišče torej trdi, da je program v neskladju s pravnim redom EU ter celo krši mandat ECB, zaradi česar naj Nemška centralna banka ne bi smela sodelovati v njem. Le-ta je namreč zaskrbljena zaradi dejstva, da je z nakupi različnih obveznic in drugega finančnega premoženja s strani ECB, Nemčija kot največja članica Evropske Unije čedalje bolj izpostavljena tveganjem pokrivanja izgub.

Nemci problematizirajo predvsem sledeče: da preobsežni nakupi obveznic s strani ECB pomenijo prepovedano monetarno financiranje držav članic EU, da nakupi ustvarjajo na trgu nevarno percepcijo (predvidljivost), da bo ECB v vsakem trenutku kupovala državne obveznice, da se nakupi izvajajo prehitro po posameznih primarnih izdajah državnih obveznic ter da se nekateri nakupi izvajajo celo po cenah, ki pomenijo negativne donose do dospetja, kar pomeni nakup finančnih instrumentov z zavedanjem ustvarjanja neposredne izgube kapitala. Zaradi principa delitve tveganj med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, naj bi bila ogrožena tudi suverenost Nemškega parlamenta pri odločanju o proračunskih zadevah, posebej v primeru, če bi bilo potreba pokrivati obsežne izgube iz naslova programa odkupa obveznic ECB. Odgovor Evropskega sodišča bo zanimiv, saj gre v tem primeru za eno najhujših institucionalnih kritik delovanja ECB izraženih do sedaj, pravzaprav gre celo za očitke o domnevnem nezakonitem delovanju evropske monetarne politike. 

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.