Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


22.09.2017, 12:35

Vzvratna prestava

Tehnikalije zategovanja monetarne likvidnosti.

Po krajši avgustovski korekciji so se borzni indeksi v septembru vrnili nazaj na poletne vrhove. Optimizem vlagateljev, ki je bil avgusta na kratki preizkušnji je torej obnovljen. Sicer pa je teden minil predvsem v znamenju dolgo pričakovanega jesenskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve.

Mnogi so pričakovali, da bo FED v luči avgustovske korekcije borznih tečajev in škode povzročene s strani orkana Irma znova odložila načrte o krčenju monetarne baze. A FED se je odločila, da bo vztrajala pri smernicah, ki jih je nakazala že na junijskem sestanku. Oktobra se začne dejansko zmanjševanje bilančne vsote centralne banke, ki je v zadnjih osmih letih narasla v okviru izvajanja programa quantitative easing. Poglejmo si podrobneje dinamiko tega dogajanja.

FED namerava v obdobju od oktobra do decembra letošnjega leta najprej le prenehati reinvestirati del zapadlih finančnih instrumentov iz svojega portfelja. Ta trenutno znaša nekaj čez 4.000 milijard USD, od tega velika večina v obliki ameriških državnih ter različnih hipotekarnih obveznic. Od tega ogromnega zneska vsak mesec zapade v plačilo nekaj obresti pa tudi kaka glavnica. FED je do sedaj vse te prejete zneske obresti in glavnic v celoti reinvestirala v nove nakupe obveznic. To se bo sedaj z oktobrom spremenilo. V treh mesecih do konca letošnjega leta bo FED vsak mesec reinvestirala za 10 milijard USD manj. V obdobju januar – marec 2018 se bo bilančna vsota zmanjševala v zneskih po 20 milijard mesečno, nato v naslednjem trimesečju po 30 milijard mesečno, nato po 40 milijard mesečno ter nazadnje od oktobra 2018 dalje po 50 milijard mesečno. V naslednjih 12 mesecih se bo skupno torej  bilančna vsota FED znižala za 300 milijard USD.

Od oktobra 2018 dalje načrt predvideva podvojitev skupnega zneska na 600 milijard letno, kar pomeni, da bi FED v štirih letih približno razpolovila svojo bilančno vsoto. Kam pa bo šel ves denar, ki ga bo FED prejela v procesu zapadanja glavnic in obresti? Nikamor. Izginil bo. Preprosto ne bo več obstajal. Tako kot je denar v procesu nakupa teh obveznic nastal iz nič, tako bo sedaj v procesu zapadanja izginil v nič (reverse QE). Ko centralna banka kupuje premoženje na trgu s tem dejanjem ustvarja denar, ko pa centralna banka prodaja premoženje, takrat denar umika iz obtoka.

Ob tem je potreba omeniti še sekundarni efekt zategovanja likvidnosti. Primarni efekt smo opisali zgoraj in sicer, da bo FED s svojim denarjem prenehala kupovati obveznice, sekundarni efekt pa je ta, da bo sedaj nekdo drug s svojim denarjem moral kupiti tisto, česar FED ne bo več kupila. Če bodo namreč izdajatelji obveznic (država) želeli še naprej izdajati obveznice, jih bo nekdo pač moral kupiti. Ker tega ne bo več počela centralna banka, bodo to počeli drugi tržni udeleženci s svojim denarjem, kar znova zmanjša količino denarja, ki bi sicer bila na voljo za druge nakupe (npr. delnice). Pri tem je tudi pomembno, da centralna banka tradicionalno velja za »cenovno neobčutljivega« kupca, kar pa načeloma ne drži za druge tržne udeležence, ki stremijo k doseganju določenega donosa.

Operacija zmanjševanja bilančne vsote torej preprosto pomeni umik presežne likvidnosti (denarja) s trga. Zaenkrat je FED pri tem še osamljena, kar pomeni, da globalna monetarna politika ostaja ohlapna, saj denimo zgolj Evropska centralna banka še zmerja nakupi cca 60 milijard EUR vrednosti obveznic vsak mesec. Se bo pa efekt začel poznati predvsem v drugi polovici naslednjega leta, ko se pričakuje pridružitev ECB pri zmanjševanju svoje bilančne vsote. Začenja se torej proces, ki deluje v obratno smer od procesa, ki je poganjal finančni sistem v zadnjih osmih letih.

Pri tem je zanimivo, da bo FED začela ta proces ne glede na to, da ni dosegla svojega inflacijskega cilja 2%. Za začetek zmanjševanja bilančne vsote so soglasno glasovali vsi guvernerji FED, tudi tisti največji zagovorniki inflacije med njimi. Več kot očitno je, da jih je začelo skrbeti nekaj drugega in ne prenizka inflacija. Obstaja možnost, da so se začeli zavedati sistemske nevarnosti balona finančnega premoženja, ki se je napihnil na svetovnih kapitalskih in nepremičninskih trgih. S postopnim zmanjševanjem bilančne vsote sedaj želijo počasi in previdno umikati likvidnost s finančnih trgov in pri tem upajo, da ne bodo preplašili vlagateljev. A pregovor pravi, da je kapital plaha ptica. Prve signale stresa bo najbrž moč videti na t.i. »junk« oz. »high yield bonds« trgu, ki trenutno še vztraja v fazi zanikanja realnosti.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.