Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


13.10.2017, 09:34

Raj za tvegane izdajatelje

Zadolževanje v ameriških dolarjih strmo raste.

Zadnji teden ni prinesel večjih premikov na delniških trgih. Zaradi šibkega evra je zmerna rast evropskih trgov premagala ameriške borzne indekse. Oboji sicer dosegajo nove rekordne vrednosti vsak dan. Optimizem je povsod na vrhuncu, kar je še posebej vidno na kreditnih trgih.

Predvsem segmenta korporativnih obveznic ter obveznic držav v razvoju sta dobra indikatorja pregretosti dogajanja. Samo v letošnjem letu so države v razvoju uspele na trg plasirati preko 500 milijard USD obveznic in to zgolj tistih denominiranih v dolarjih. V letošnjih prvih devetih mesecih je bilo izdanega kar 60% več dolarsko denominiranega dolga brez kreditnega ratinga kot lani v celem letu. Vlagatelji so lačni donosov in kupujejo praktično vse kar se pojavi na trgu. Zadnji primer je Tadžikistan, ki je pred kratkim izdal 500-milijonsko 10-letno obveznico pri letnem donosu 7,125%. Obveznica ima rating B minus (highly speculative), kar je 6 razredov pod investicijskim, a je bila razprodana v hipu.

Veliko povpraševanje je seveda vplivalo na znižanje zahtevanih donosov. Povprečen donos korporativnih obveznic brez investicijskega razreda (junk) znaša okrog 5,5%, še dve leti nazaj pa je bil za take vrste papirjev zahtevani donos nad 9%. Postavlja se resno vprašanje, ali so vlagatelji še dovolj nagrajeni za sprejemanje takih tveganj. Celoten svetovni dolg denominiran v dolarjih dosega nove rekorde, za kar so v zadnjih mesecih zaslužne predvsem države v razvoju. Te izkoriščajo ohlapno denarno politiko centralnih bank razvitih držav in trgu ponujajo dolarske obveznice, za katere dobijo boljše ponudbe zaradi nizkih dolarskih obrestnih mer.

Seveda ima ta slika dve strani. Pretirano zadolževanje v času rekordno nizkih obrestnih mer je nevarno že samo po sebi enkrat ko obrestne mere dosežejo dno in začnejo rasti. Z rastjo namreč začenjajo rasti stroški obresti, saj je treba dolg servisirati po čedalje višjih obrestnih merah. Drugi udarec pa lahko pride s strani spremembe deviznega tečaja, Nekaj takega so npr. izkusili kreditojemalci v švicarskih frankih v Sloveniji. Dolg v tuji valuti v bistvu tehnično predstavlja kratko pozicijo do te valute (short), kar pomeni, da je kreditojemalec na boljšem dokler ta valuta drsi, na slabšem pa, ko ta valuta raste. Enako velja za dolgove v ameriških dolarjih. Če bo napovedano dvigovanje obrestnih mer v ZDA pomenilo krepitev dolarja, bo to velika težava za izdajatelje dolarskih obveznic. Iz tega naslova smo bili v preteklosti konstantno priča finančnim krizam držav v razvoju še posebej, ker je zanje pogosto značilna višja stopnja inflacije, kar pomeni drsenje domače valute proti dolarju.

A danes vse to nič ne pomeni. Nahajamo se namreč v okolju, ki so ga centralne banke s svojimi likvidnostnimi ukrepi izstradale. Lep primer ta teden je upravitelj družine skladov iShares, ki je preprosto likvidiral dva sklada kratkoročnih obveznic držav evroobmočja. Razlog je najbrž v rekordno nizkih, pogosto celo negativnih donosih do dospetja teh obveznic, že ob njihovi prvi izdaji. Ponudbe te vrste obveznic zaradi nakupov ECB, ki ob tem seveda ne gleda na ceno, zmanjkuje. Trg je izkrivljen do obisti. Kratkoročne državne obveznice razvitih držav kot naložbeni razred praktično izumirajo, čeprav so pred leti tradicionalno predstavljale največji segment v pokojninskih, bančnih, zavarovalniških in drugih obvezniških portfeljih. In kaj jih nadomešča? Dolgoročne obveznice in obveznice bolj tveganih izdajateljev. Finančni sistem se torej premika po krivulji donosov v desno proti dolgoročnim papirjem, ter po kapitalski strukturi navzdol v smeri manj kakovostnih oblik financiranja (tvegani izdajatelji, podrejeni dolg, hibridni dolg, covenant-lite,…). Drugače povedano: kvaliteta (credit quality) upada, trajanje (duration) pa narašča. Smrtonosna kombinacija za finančno stabilnost.

Za za vse to gre zahvala neodgovornim ravnanjem na vrhu centralnih bank. Te so sedaj v pasti. Če želijo ustaviti nevarno prevzemanje tveganj čedalje bolj evforičnih udeležencev kapitalskih trgov, morajo začeti dvigovati obrestne mere preden bo zadeva zares ušla iz rok. A ravno dvigovanje bo sprožilo cikel dolžniških težav tistih, ki trenutno srfajo na valu ohlapne situacije denarnih trgov. Rekordna zadolženost in restriktivna denarna politika pač ne gresta dobro skupaj. A dlje kot bodo odlašali, večja bo težava.

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.