Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


24.10.2017, 13:33

Že videno

Kripto mrzlica.

V tokratnem, precej daljšem članku, se bomo malce oddaljili od sveta klasičnih financ in se potopili v nekaj bolj modernega, kar zadnje mesece polni strani finančnih in drugih medijev. Kriptovalute. V medijih namreč težko zaslediš uporaben članek, ki bi povedal kaj več od tipičnih »buzz words« kot so: decentralizirana, disruptivna, distribuirana,… Pred kratkim je tudi časnik Finance objavil, da se v Sloveniji vse več ljudi odloča za trgovanje s kriptovalutami s pomočjo bančnih posojil in celo pokojninskih prihrankov obenem pa smo ugotovili, da je Slovenija četrta na svetu po zanimanju za kriptovalute (pred nami so Bolivija, Nigerija in Kolumbija).

Kaj je kriptovaluta? Kriptovaluta je orodje, ki omogoča delovanje decentraliziranih aplikacij. Kriptovaluta torej ni valuta, tako kot to razumemo v primeru dolarja, evra in drugih. Decentralizirana aplikacija je preprosto drugačen način delovanja programske opreme (baze podatkov denimo), ki ima svoje prednosti in slabosti. Decentralizirana aplikacija je storitev, ki je ne upravlja ena sama oseba oz. subjekt. Torej nima centralnega skrbnika oz. administratorja. Ima pa omrežje skrbnikov, ki skrbijo, da so transakcije preverjene in zabeležene. Preverjanje in potrjevanje transakcij v tem decentraliziranem omrežju poteka z uporabo kriptografskih algoritmov, kar zahteva ogromno procesorske moči in s tem posledično električne energije. Ker ti skrbniki omrežja niso dobrotniki, tega seveda ne počnejo zastonj oz. na lastne stroške. In tukaj stopijo v igro kriptovalute.

Kot nagrada za uporabo procesorske moči pri reševanju zapletenih kriptografskih algoritmov se uporablja kriptovaluta, ki po konvenciji omrežja nastane v procesu zapisovanja in preverjanja novih transakcij v verigo (blockchain). Kriptovaluta je torej sredstvo, ki omogoča delovanje decentraliziranega omrežja (oz. aplikacije, ki temelji na uporabi verižne tehnologije blockchain). Kriptovaluta je nagrada za pomoč skrbnikov (rudarjev) pri delovanju aplikacije. Brez nagrade v obliki kriptovalute bi omrežje delovalo zgolj z zaračunavanjem transakcijskih stroškov in ti bi bili zaradi narave delovanja decentraliziranih baz razmeroma visoki.

Kje so prednosti in slabosti decentralizacije? Najprej slabosti. Kot ste najbrž razumeli iz zgornjega procesa gre za zahtevne matematične izračune, kar pomeni, da je delovanje decentraliziranih aplikacij počasno in energijsko potratno. Obdeluje in preračunava se ogromne količine nepotrebnih in podvajajočih se podatkov, samo za to, da se zagotavlja nedotakljivost verige. V verigi se shranjuje celotna zgodovina transakcij, kar v nadaljevanju, z naraščanjem števila uporabnikov in transakcij,  povečuje kompleksnost delovanja sistema. To je po defaultu tako in je bistvena razlika med centralizirano in decentralizirano bazo. V tem pogledu decentralizirana aplikacija najbrž ne bo nikoli bolj učinkovita in uporabniku prijazna od centralizirane. Nekega dne bo tehnološki napredek morda tudi to izboljšal a danes je pač tako. Ima pa decentralizirana eno pomembno prednost in to je, da je odporna na cenzuriranje oz. potvarjanje. V standardni centralizirani aplikaciji z enim centralnim skrbnikom (administratorjem) lahko namreč le-ta po svoji volji vzdržuje aplikacijo, omejuje dostope, transakcije, spreminja zapise ipd… V decentralizirani aplikaciji to ni mogoče, saj se podatki (transakcije) s pomočjo različnih skrbnikov (rudarjev) zapisujejo v nespremenljivo verigo, ki je nato osnova za preverjanje naslednjih transakcij.

Iz nabora prednosti in slabosti lahko izhajamo pri oceni uporabnosti te tehnologije. Za večino vsakdanjih operacij so centralizirane aplikacije več kot dovolj. Oziroma so celo bolj uporabne od decentraliziranih. So bolj hitre, zmorejo večji obseg transakcij v določenem časovnem obdobju (denimo sekundi), bolj uporabniku prijazne in zaradi tega paradoksalno za uporabnika tudi bolj varne. Če ste izgubili geslo za vašo klasično online banko s tem še niste izgubili premoženja na tej banki, če pa ste izgubili zasebni kriptografski ključ vaše kriptodenarnice, pa ste dejansko izgubili vse kar je bilo shranjeno v njej, kar pomeni, da decentralizirana tehnologija prenaša odgovornost za varnost premoženja s skrbnikov na končnega uporabnika (in seveda s tem povezane stroške). To je torej skrita cena, ki jo mora uporabnik sprejeti, ker mu decentralizirana aplikacija zagotavlja neodvisnost od centralnega skrbnika. Uporaba decentraliziranih aplikacij je bolj smiselna v primerih kjer je res pomembna odpornost na cenzuriranje, spreminjanje oz. višja raven zasebnosti (čeprav tudi ta ni absolutna). S tega vidika je uporabnost v realnem svetu zaenkrat razumljivo omejena bolj na ilegalne aktivnosti ali pa za določene interne rešitve v posameznih organizacijah.

V tem trenutku ima javna, široko razširjena uporaba decentraliziranih aplikacij bolj malo prednosti pred centraliziranimi. Bitcoin je denimo leta 2015 sprejemalo več plačilnih mest, kot ga sprejema danes, kar kaže, da sama tehnologija ne doživlja tako nagle ekspanzije kot se je napovedovalo. Bistveno hitreje napreduje tehnologija centraliziranih, online plačilnih aplikacij, ki prinaša res veliko uporabno vrednost na to področje (PayPal, Alipay, Satispay…). Uporabniki zato kriptovalute vse bolj sprejemajo predvsem kot premoženje (zaradi hitre rasti), ne pa kot uporabno plačilno sredstvo za transakcije.

Vrednost posamezne kriptovalute je torej potreba ocenjevati v luči vrednosti aplikacije, ki jo ta kriptovaluta omogoča oz. podpira. Ali ta aplikacija prinaša nekaj novega, novo dodano vrednost? Ali je uporaba te aplikacije uporabniku prijazna in učinkovita? Ali ima obstoječo konkurenco in kakšni so stroški le-te? Ali je sploh potrebno, da je ta aplikacija decentralizirane narave? S tega vidika se najboljši opis te tehnologije kar smo jih zasledili do danes sliši nekako takole: »a solution looking for a problem«. Gre torej večinoma za aplikacije, ki nam ponujajo nekaj, kar je že danes mogoče izvajati z običajnimi centraliziranimi aplikacijami (prenos denarja, hramba, prostor na strežnikih, …). Kar ponujajo kot prednost je ravno to, da njihova aplikacija ni centralizirana, torej ni pod nadzorom enega administratorja (npr. naše banke) in seveda nižje stroške, ker so skrbniki omrežja nagrajeni z rudarjenjem kriptovalut in ne z zaračunavanjem provizije za transakcije. Pri čemer ne zvemo nič o tem, kolikšni bodo stroški transakcij enkrat, ko se bo po algoritmu prenehalo rudariti nove enote kriptovalute in bo nadaljnje vzdrževanje omrežja oz. aplikacije v celoti odvisno od plačevanja transakcijskih stroškov. Del te zgodbe nam pove že informacija, da kljub več kot trem letom obstoja kriptovalut, do danes še ni nastala nobena pomembna, splošno uporabna globalna decentralizirana aplikacija na njihovi osnovi. Omejitve te tehnologije so zaenkrat pač prevelika ovira za njihovo razširjeno in preprosto uporabo. Špekulacije s kriptožetoni v veliki meri stavijo ravno na to, da bodo te ovire v bodoče odpravljene.

Pravzaprav je resnica v tem, da večine trgovalcev s kriptožetoni niti ne zanimajo decentralizirane storitve niti njihova uporaba temveč zgolj hitra obogatitev zaradi skokovite rasti vrednosti. To je skoraj vsa zgodba, ki trenutno poganja prihod svežih sredstev na trg kriptovalut. To seveda s pridom izkoriščajo izdajatelji kriptožetonov v postopkih prvih izdaj (ICO = Initial Coin Offering). Gre za klasično špekulativno manijo v kateri je trenutno racionalno biti iracionalen. In to ravno v času, ko je bil z Nobelovo nagrado na temo človeške iracionalnosti nagrajen Richard Thaler.

Prve izdaje novih kriptožetonov danes praktično predstavljajo popolnoma zastonj denar za izdajatelje (nič čudnega, da se to dogaja ravno v času rekordno nizkih obrestnih mer, kar že dobro živcira donosa lačne vlagatelje). Izdajatelji žetonov nimajo nikakršnih obveznosti do kupcev. Nikakršnih, ker kriptožetoni v večini primerov niso delnice obveznice oz. druge vrste finančni instrumenti, ki bi kupcem jamčile določene pravice (denimo pravica do lastniškega deleža, dividende, glasovanja na skupščini,…). Obstaja le obljuba, da bodo s temi kriptožetoni nekega dne lahko plačevali decentralizirane storitve, ki jih bo ponujala dotična aplikacija. Če bodo razvijalci te aplikacije sploh kaj razvili in ne raje izginili skupaj z denarjem. In obstajajo seveda borze kriptožetonov, kjer se z njimi veselo trguje, kar je tudi glavni cilj večine vlagateljev oz. kupcev ICO. Dejanska uporabnost decentralizirane tehnologije je povsem na drugem mestu in to je trenutno tudi največja nevarnost za njeno napredovanje, saj lahko špekulativna evforija zasenči resne projekte in s povzročitvijo večje finančne škode zaradi naraščanja obsega prevar, kasneje tudi za dlje časa zaustavi oziroma upočasni razvoj in implementacijo tehnologije.

Med zagovorniki nove tehnologije se žal vzporedno z rastjo tečajev kriptovalut na borzah pojavlja vse več medijskih spinnerjev, prevarantov, goljufov in drugih prodajalcev megle. Nastajajo »marketinške zgodbe« s katerimi se tudi preko medijev širijo polresnice in miti o prednostih tehnologije. Organizirajo se »kriptodogodki« na katerih se izvaja množični spin s ponavljanjem enih in istih prežvečenih fraz, promovirajo se »produkti«… Precej popularna vaba je teza o decentraliziranih valutah kot proti-reakciji na tradicionalne valute izdane s strani centralnih bank, kar nima nobene resne povezave s samo aplikacijo decentralizirane tehnologije, je pa v času, ko se same centralne banke z ultra ekspanzivno monetarno politiko dejansko obnašajo precej neodgovorno, seveda super prodajna zgodba. V isti sapi nato ugotovimo, da se tudi kriptovalute po želji lahko cepijo v nedogled…

Seveda, tehnologija veriženja podatkov oz. blockchain, je pomemben napredek na določenih področjih. Ni in ne bo uporabna povsod, ponekod pa bodo prednosti, ki jih prinaša prevagale nad slabostmi, ki zaenkrat še omejujejo splošno uporabnost. A če poslušate spin doktorje te tehnologije, bomo čez par let lahko pozabili na sodnike, kirurge, poštarje, pravzaprav kar vse poklice, ker naj bi decentralizirane aplikacije nadomestile in bolj učinkovito upravljale vse storitve. Glede takih napovedi smo vendarle malce skeptični. Pojavljajo se namreč ob čisto vsaki novi tehnologiji (denimo Internet of Things, Big data, Machine Learning,...). Resnica je, da se te novosti nato v realnost prenašajo precej počasneje, bolj kot evolucija in ne kot disruptivna revolucija. Dolgoročno gledano pa bo tudi ta tehnologija na določenih področjih vnesla spremembe, tako kot jih je internet, ki pa je za to potreboval več kot 20 let in na vmesni poti bankrotiral kar nekaj preveč vnetih vlagateljev.

Kot pri vseh evforičnih tržnih situacijah tudi tokrat velja, da bodo zmagovalci znani šele ko pride oseka. To ne pomeni, da ne bodo nekatere kriptovalute oz. decentralizirane aplikacije preživele na dolgi rok in postale uspešnica, vsekakor pa ne bodo vse, kot to zgleda danes ob pogledu na dnevne rasti tečajev teh žetonov. Damijan Merlak, soustanovitelj borze Bitstamp je pred dnevi v Financah  situacijo opisal z navedbo, da bo večina novo-izdanih kriptožetonov najbrž končala na smetišču zgodovine. Večinoma gre torej za visoke obljube in pričakovanja, primera res uporabne aplikacije te tehnolgije pa sploh še nimamo. Dokler se ljudje na tem področju igrajo z drobižem za kavo in cigarete to seveda ni problem, ko pa začnejo sem prihajati življenjski prihranki in celo posojila, pa to seveda lahko postane sistemsko-finančna in tudi družbena težava. In s tega vidika je tudi odsotnost regulacije in davčne obravnave nekoliko presenetljiva, ker v bistvu na ta način močno spodbuja špekulativno komponento tega dogajanja.

Seveda lahko marsikdo takoj reče, da nastopamo s pozicije klasične finančne industrije, ki v kriptovalutah vidi konkurenco svojim storitvam. To je lahko tudi legitimna opazka, a nas bolj ali manj niti ne zanima. Naš namen ni, da bi kogarkoli odvrnili od svojih prepričanj. Ravno nasprotno, izhajamo prav iz izkušenj, ki jih v tradicionalni finančni industriji imamo, še posebej izkušenj s področja obnašanja vlagateljev. Vemo, kaj je evforija, vemo kaj je čredni nagon in vemo, kako to vpliva na trge. Ljudje se v času skokovite rasti vrednosti obnašajo popolnoma enako pa naj si gre za nakupe nepremičnin, delnic, zlata ali »kriptopremoženja«. S tega vidika je dogajanje na trgu prvih izdaj kriptožetonov danes še najbolj podobno železniškim špekulacijam v časih Divjega zahoda ali pa dot.com balonu leta 2000. Deja-vu torej. Imamo vse znake iracionalnega obnašanja. Popolna odsotnost regulative, zgodbe o neslutenih zaslužkih, nova tehnologija in vse to prepredeno še s človekovo željo po hitrem zaslužku na obeh straneh tako kupcev ICO, kot organizatorjev prodaj ICO so recept za klasični »boom and bust«. Trenutno smo v boom fazi a pozor: "nobody rings the bell at the top!"

Predvsem pa je naše mnenje, da decentralizirana tehnologija ne more biti pravi odgovor na nespametno in neodgovorno početje centralnih bank in politikov. Algoritemsko vodena fiksna denarna politika za povrh še s popolnoma omejeno končno maso denarja v obtoku ima dolgoročno prav tako svoje omejitve, kot jih ima trenutna inflacijska politika. Namesto tega moramo zahtevati boljše centralno bančništvo. Ker tako kot ga imamo danes, močno spodbuja ravno te vrste obnašanja in vrednot, ki smo jim trenutno priče na trgu kriptožetonov.

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.