Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


23.11.2017, 13:45

Cona udobja

Proces oblikovanja cikličnega vrha.

Odgovora na vprašanje iz prejšnjega tedna ni bilo treba dolgo čakati. Sramežljive korekcije delniških trgov je bilo konec že v torek, ko so se pomembnejši borzni indeksi znova močno približali svojim letošnjim vrhom. Moč trenutnega optimizma, tudi izven kapitalskih trgov, je lepo vidna na priloženem grafu agencije Gallup, ki je v ZDA opravila raziskavo o tem, kaj prebivalci danes vidijo kot največjo težavo v njihovem življenju (vir: http://news.gallup.com/poll/1675/most-important-problem.aspx).

 

Gallup_survey_most_important_problem_today.png

 

Iz slike lahko vidite, da zgolj 15% Američanov trenutno gospodarsko situacijo v državi vidi kot problematično. To pomeni da so z gospodarstvom zelo zadovoljni. Tako nizko stopnjo nezadovoljstva so raziskovalci Gallupa zabeležili še v letih 2007 in 1999 denimo. Za obe obdobji je bilo značilno, da sta sovpadali s cikličnom vrhom gospodarskega razcveta, ki mu je sledila stagnacija. Gre za klasični pojav, ki sovpada s pozno fazo zrelega gospodarskega cikla, ki jo običajno poganjata visoka stopnja zaposlenosti in visoki donosi kapitalskih trgov. Ljudje se zaradi tega počutijo samozavestno in optimistično. Prevladuje zmagovalna miselnost: »nič ne more iti narobe«. Popustijo vsi vidiki previdnosti, pribitek za tveganje pade na ničlo. Gre torej za še en indikator, ki bolj kot nadaljevanje rasti, signalizira proces oblikovanja cikličnega vrha.

Kapitalski trgi se v tem procesu nahajajo v območju najvišjih vrednotenj kadarkoli zabeleženih v zgodovini meritev. Indikatorji kot so Price to Earnings, Price to sales, Price to Book, Enterprise Value to EBITDA ipd… se vsi nahajajo ne le nad dolgoletnimi povprečji, temveč tudi na zgodovinskih vrhovih. To še posebej velja za ameriške borzne trge, nekoliko manj za ostale (je pa malce paradoksalno da so v tej evforiji slovenske delnice tako izostale, da so dejansko ene najcenejših gledano relativno tako na rezultate poslovanja, kot na konkurenco v tujini), kar pa najbrž ni posebej visoka tolažba, glede na dejstvo, da se ob borznih korekcijah regionalne korelacije donosov običajno močno približajo 1. Visoka vrednotenja ter rekordni optimizem so značilnost tipičnih borznih vrhov in pomenita kapitulacijo »skeptikov« in prevlado »špekulantov«. Obenem je ta kombinacija tudi potreben pogoj za doseganje podpovprečnih borznih donosov, ki običajno srednjeročno sledijo takim tržnim situacijam.

Manjka le še zadnji faktor in to je pojav restriktivne monetarne politike v pozni fazi gospodarskega cikla. Zaostrovanje denarne politike, ki sledi obdobju daljše kreditne orgije je običajno tista igla, ki v nekem trenutku prebode mehurček ugodja. Časovnica tega dogajanja je znana že vnaprej. Najprej popustijo kreditni, kmalu za njimi še delniški trgi, temu sledi padec splošne ekonomske aktivnosti, šele nazadnje pa je tudi uradno razglašeno stanje recesije, običajno več mesecev za tem, ko se je dejansko začela. In danes se nahajamo ravno v fazi začetka zaostrovanja skoraj desetletje trajajoče (pre)ohlapne denarne politike…

 

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.