Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


14.12.2017, 12:50

Zaključni račun

Po čem si bomo zapomnili iztekajoče se borzno leto?

Najbrž predvsem po izjemnih donosih. Ameriški borzni indeksi leto nominalno zaključujejo cca 20% v plusu, skoraj toliko tudi japonski (brez upoštevanja valutnih sprememb v razmerju do evra seveda), evropski pa nekoliko manj, okrog 10% do 15%. Manj zadovoljni so najbrž delničarji slovenskih podjetij, saj domači blue chip indeks SBITOP leto zaključuje s približno 9% donosom, kar pa je, če smo pošteni, kljub vsemu več od dolgoletnega borznega povprečja.

Leto 2017 je torej leto rekordov. Ne samo rekordne rasti temveč prav doseganja nominalnih rekordov. S&P500, Dow Jones Industrials, DAX30 in cela vrsta drugi, lokalnih indeksov, je zavzela nove zgodovinsko rekordne vrednosti. A rekordi niso doseženi samo pri indeksnih točkah, temveč tudi v vrednotenjih ter borznem sentimentu. Indeks S&P500 denimo še nikoli v zgodovini ni beležil daljšega obdobja brez 5% vmesne korekcije. V letu 2017 ta isti indeks ni zabeležil niti enega samega negativnega meseca, kar se prav tako ni zgodilo še nikoli. Obenem še nikoli ni bila zabeležena tako nizka vrednost indeksa volatilnosti ameriških delnic. Še nikoli ni bil dosežen tako visok obseg trgovanja s finančnim vzvodom (margin debt). Mali delničarji v ZDA z izjemo leta 1999 še nikoli niso imeli toliko premoženja investiranega v delniških trgih, kot ga imajo danes. Po raziskavi družbe Ebiquity, kar 52% vprašanih verjame, da borzni trgi v naslednjih petih letih ne bodo zabeležili večjega padca... Preprosto povedano, v zgodovini bi najbrž težko našli boljši trenutek za zbiranje kapitala in ustanovitev: "a company for carrying on an undertaking of great advantage, but nobody to know what it is..."

Tudi na področju vrednotenja, vsaj za ameriške borzne indekse velja, da so presegli praktično vse prejšnje epizode finančnih evforij. Povprečna ameriška delnica je danes celo višje vrednotena kot leta 2000 na vrhuncu tehnološke manije. Takrat so bili namreč visoki kazalci vrednotenj skoncentrirani predvsem v tehnološkem sektorju, drugod pa niti ne toliko. Danes so visoka, nadpovprečna, vrednotenja precej bolj enakomerno razporejena po sektorjih in tipih finančnih instrumentov. Balon je precej širši, kot so ga trgi običajno navajeni. Lahko bi rekli, da se za razliko od prejšnjih epizod balonskih vrednotenj, tokrat konservativni vlagatelj nima kam skriti.

Leto 2017 je bilo torej leto eksplozije evforije. Po več letih »reševanja« zadnje krize (beri zalivanja ekonomije s presežno likvidnostjo) so ti ukrepi prijeli. Presežna likvidnost je našla svojo pot na finančne trge. »Pedal to the metal« radi rečejo Američani. Praktično vsi vidiki delniških vrednotenj in tržnega sentimenta so overbought, overextended in overvalued. Pogled na priloženo sliko, ki kaže razmerje med tržno vrednostjo delnic ameriških podjetij in ameriškim BDP lahko daje slutiti razsežnosti tega odstopanja v primerjavi z nekaterimi epizodami v bližnji preteklosti. To ni trgovalni indikator in seveda še nič ne pove o jutrišnjih donosih, je pa znak, da znova hodimo po skrajnem robu.

Trzna vrednost delnic vs BDP.png

Tudi centralne banke se tega najbrž vse bolj zavedajo. »And we have in recent months characterized the general level of asset valuations as elevated. What that reflects is simply the assessment that looking at price-earnings ratios and comparable metrics for other assets other than equities, we see ratios that are in the high end of historical ranges.« je pred kratkim dejala guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen. Tako kot mnogi tudi ona visoka vrednotenja do neke mere upravičuje z nivojem obrestnih mer. A ta logika je po svoje malce nelogična, saj se bodo centralne banke sedaj, ko so na finančne trge spustile zver v obliki tisočih milijard presežne likvidnosti in rekordnega špekulativnega duha, odločile, da je treba to zver ustaviti. Začele oz. nadaljevale bodo z dvigi obrestnih mer ter umikale likvidnost in to ravno v času vrhunskih vrednotenj, ko trgi ne dopuščajo več napak. 

To bo prav tako pomembno zaznamovalo letošnje leto še bolj pa naslednje. Ameriška centralna banka Federal Reserve je ravno pred dnevi tretjič letos dvignila referenčno obrestno mero, ki sedaj znaša 1,50%. To pomeni, da je bilo leto 2017 zadnje po finančni krizi, v katerem je še veljala zelo popularna investicijska strategija TINA (There Is No Alternative). Ta strategija v skladu z modelom FED spodbuja investiranje v delnice dokler je dividendni donos višji od netveganega obvezniškega donosa, ker nizkim donosom pač ni alternative. Na priloženi sliki lahko vidimo, da se zaradi zadnjih dvigov obrestnih mer, naposled vendarle prebujajo tudi donosi na obvezniških trgih (zaenkrat le v ZDA) in se denimo na primeru dvo-letne državne obveznice konec leta 2017 že izenačujejo z dividendnimi donosi. Donos manj tveganega premoženja (državne obveznice) narašča in se na ta način izenačuje z donosom bolj tveganega (delnice).  Najbrž ni treba posebej poudarjati kaj to pomeni za naložbeno alokacijo.

donos dveletne državne obveznice vs dividendni donos S&P500.png

Res smo lahko zadovoljni, da živimo v tako zanimivih časih. Ker zanimivo bo, to vam lahko zagotovimo. Če kaj lahko namreč letu 2017 očitamo ravno to, da je bilo, vsaj kar se borz tiče preveč enosmerno, enostransko, linearno oz. enostavno če hočete in zaradi tega v bistvu dolgočasno. Pravzaprav naj bo to kar naš zaključek poročanja v letošnjem letu in hkrati želja za prihodnje leto… naj bo predvsem zanimivo.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.