Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


12.01.2018, 09:41

Here we go again

Eksploziven začetek leta

Prvi dnevi leta so vlagateljem podaljšali nasmešek, ki se je čez obraze raztegnil že v letu 2017. Pomembnejši borzni indeksi so v vsega nekaj dneh zabeležili preko 2% rast. Vas zanima kako zgleda zadnja, eksplozivna faza rastočega borznega trenda? Na priloženi sliki vam v rdečem kvadratu označujemo klasičen parabolični vzpon, ki na koncu prehaja v skoraj vertikalno fazo.

5_letni_graf indeksa Dow Jones Industrial Average.png

Ne bomo vam težili s tem koliko je odvod prvega reda (hitrost) take funkcije v točki singularnosti in kaj to pomeni za njeno nadaljevanje, gre pa za šolski primer iracionalnega obnašanja zadnje faze rastočega cikla. Zanjo je značilno, da racionalni argumenti popolnoma izgubijo pomen, prevladajo čustva, strah pred zamujenimi dobički, »this time is different« mentaliteta, ipd… Prav tako je za to fazo značilna hitra oz. najhitrejša rast v celotnem ciklu. Pomembno je predvsem, da vse raste vse hitreje, ne pa zakaj raste. Akceleracija pač, oz. odvod drugega reda, ampak zdaj pa res končajmo z matematiko za danes.

V tej fazi sta možni samo dve trgovalni strategiji: ena ali nič. Torej ali ste kot vlagatelji zraven ali pa ne. Če ste zraven, se morate zavedati druge pomembne značilnosti te faze in ta je, da je vsa rast ustvarjena v tej fazi po zaključku rastočega cikla izgubljena. Gre torej za fazo iz katere je treba znati pravočasno izstopiti. Da je ravno zaradi močne iracionalne komponente te faze, pravočasen izstop bolj stvar sreče kot česa drugega, je po naših izkušnjah pravzaprav zaman opozarjati.

Kaj torej pričakovati v nadaljevanju leta? Najprej se je treba zavedati, da se z iracionalnim stanjem ni moč prerekati. Treba je pustiti, da se izteče samo od sebe. Nemogoče je karkoli izračunati, koliko časa lahko traja oz. kako visoko lahko potegne. Kot smo navedli zgoraj, imate samo dve možnosti – ste zraven ali pač ne. Mi smo vam na kratko predstavili značilnosti te faze, vključno z njenimi tveganji, vi se morate odločiti, kakšen tip vlagatelja ste.

Za tiste, ki se vam morda v tem trenutku zdijo tveganja na delniških trgih vendarle previsoka je po dolgem času naposled le prišlo nekaj sramežljivo razveseljivih novic. Krivulja donosov državnih obveznic (zaenkrat predvsem ameriških) se je vendarle začela premikati navzgor. Zaenkrat nekoliko bolj pogumno predvsem na njenem kratkoročnem delu, zaradi dvigovanja obrestne mere FED. V nadaljevanju leta lahko FED s predvidenim opuščanjem programa odkupa obveznic Quantitative easing postopno vpliva tudi na dvig bolj dolgoročnega dela krivulje donosov. Najbrž bo centralna banka to tudi morala storiti, če bo želela ohraniti določen naklon krivulje donosov (pozitivna razlika med dolgoročnim in kratkoročnimi obrestnimi merami). Vse to ima za posledico, da po dolgem času obveznice ne delujejo več tako neprivlačna alternativa delnicam, če jih primerjamo z vidika dividendnega donosa. V Evropi temu še nismo tako blizu, ker ECB še ni odločneje zakorakala v »restriktivno« fazo, so se pa vendarle tudi donosi evropskih državnih obveznic odlepili od dna. Seveda temu sledijo tudi donosi korporativnih ter visoko-tveganih »junk« obveznic. Nadaljevanje rastočega trenda bo prej ali slej imelo pustilo posledice na delniških trgih, kjer so se visoka vrednotenja v zadnjih dveh letih opravičevala ravno s padanjem obrestnih mer.

Na pozitivni strani se veliko, predvsem od ameriških delnic, pričakuje zaradi pred kratkim sprejetih davčnih sprememb, ki naj bi vsaj v pri fazi vplivale na skok dobičkov ameriških podjetij. Kako močan bo ta skok in kako bo porazdeljen po sektorjih je težko oceniti, še težje pa je predvideti agregatni učinek če tem davčnim ugodnostim obenem postavimo nasproti naraščajoče stroške zaradi rasti obrestnih mer in pritiskov na rast plač kot posledice visoke zaposlenosti. Efekt bo od podjetja do podjetja različen. Eni bodo zmagovalci, drugi poraženci. Se pa večina nekako strinja, da bo večji del davčnih prihrankov porabljen predvsem za nakupe lastnih delnic in izplačila dividend, ne pa za investicije v gospodarsko rast.

Eksplozivna faza poznega zrelega cikla je obenem tudi faza kjer se naposled celo regulatorji začenjajo zavedati tveganj. Včerajšnji komentar predsednika newyorške izpostave Federal Reserve Williama Dudley-a je denimo lep primer tega:

»One area I am slightly worried about is financial market asset valuations, which I would characterize as elevated. This suggests that the Federal Reserve may have to press harder on the brakes at some point over the next few years. If that happens, the risk of a hard landing will increase. Historically, the Federal Reserve has found it difficult to achieve a soft landing – especially when the unemployment rate has fallen below the rate consistent with stable inflation. In those circumstances, the Federal Reserve has been unable to both push up the unemployment rate slightly to a level that is consistent with stable inflation and avoid recession.«

Ne bomo vam prevajali njegovih besed, lahko jih pa na kratko strnemo: piromani so se nenadoma ustrašili ognja. Žal je za spremembo končnega izida (hard landing) v tej fazi že prepozno, ostane nam le še čakanje nanj. Če vas zanima kaj je imel v mislih, vam lahko pokažemo naslednjo sliko. Na njej sta prikazani krivulja Indeksa finančnega stresa po metodologiji Federal Reserve Bank of St. Louis (oranžna), ter krivulja donosa 2-letne ameriške državne obveznice (modra).

Indeks finančnega stresa.png

Kot lahko vidite centralna banka že močno zaostaja za situacijo na trgu. Indeks finančnega stresa je rekordno nizek kar pomeni, da je dostopnost posojil zelo visoka. Monetarne razmere so torej čedalje bolj »ekspanzivne« kljub temu, da se centralna banka postavlja na vse bolj »restriktivno« stran, kar pomeni, da trg njene ukrepe zaenkrat preprosto ignorira. Če se morda še spomnite, ravno prekomerna posojilna aktivnost nas je pripeljala do velike finančne krize leta 2008. Lahkotna dostopnost posojil seveda pomeni kopičenje napačnih naložbenih odločitev, zaradi česar Dudley tudi opozarja, da utegne biti centralna banka prisiljena v hitrejše zaostrovanje monetarne politike, če se bo ignoranca trga nadaljevala. Ponavlja se nam zgodba iz leta 2000 ali 2007...

Nahajamo se torej v fazi kjer tržne cene finančnih instrumentov vključujejo vse možne optimistične scenarije in ne predvidevajo, da bi šlo lahko karkoli narobe. Dokler je sentiment vlagateljev v tej fazi močan bo tako tudi ostalo, zato bo najpomembneje opazovati ravno to. Najbolj nevaren del parabolične akceleracije je namreč takrat, ko začne kazati znake utrujenosti. Po tem se vse zgodi zelo hitro.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.