Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


19.01.2018, 08:18

Trendi na razpotju

»… and don't go burst a bubble, on the rich folks who get rude…«

Borzni trgi ta teden niso beležili posebej zanimivega dogajanja. Delnice sicer vsak dan osvajajo nove rekorde, ker pa se to brez prekinitve dogaja že več kot leto dni, temu skorajda nihče več ne namenja pozornosti. Delniški portfelji so bolj ali manj na avtopilotu trenutno. Bolj zanimivo dogajanje se pripravlja na obvezniških trgih.

V zadnjih dneh se je razvnela debata o tem, ali se je več kot dvajset let trajajoči bikovski trend obveznic končan. Prede začnemo komentar o tem, razčistimo nekaj osnov. Pri obveznicah se kot prvo merilo ocenjevanja običajno uporablja letni donos. Donos obveznice je obratno sorazmeren z njeno ceno (tečajem). Bikovski trend pri obveznicah torej pomeni rast njihovih cen in posledično padanje njihovih donosov. Medvedji trend pri obveznicah pomeni drsenje cen in rast zahtevanih donosov. Toliko, da vemo o čem govorimo.

Bill Gross in Jeffrey Gundlach, kot dve veliki avtoriteti na področju obveznic, sta v  preteklih dneh opozorila na pomembno mejo donosa obveznic, ki naj bi pomenila zaključek dolgoletnega bikovskega in začetek dolgoletnega medvedjega trenda. Ta meja je po njunem mnenju pri ameriški 10-letni državni obveznici postavljena okrog donosa v višini 2,6%. Sliko dolgoletnega donosa ameriških državnih obveznic nekateri imenujejo kar »najpomembnejši graf v življenju«. Poglejmo si nekaj podrobnosti tega grafa:

 

Donos ameriške 10-letne državne obveznice.png

 

Na sliki vidimo dvajsetletni padajoči trend letnega donosa desetletne ameriške državne obveznice (10-year treasury note). Kupci, ki so pred dvajsetimi letim kupovali te obveznice so takrat lahko dosegli skoraj 7% letni donos, medtem, ko so tisti, ki so jih kupili pred letom dni zanje iztržili le še 1,5% letni donos (poleg nižjih nominalnih kuponskih obrestnih mer, gre seveda del razlike tudi na račun rasti tečajev obveznic). Ta donos se je v zadnjih mesecih nekoliko izboljšal in se sedaj znova spogleduje z vrednostjo 2,6%, ki je v zadnjih letih predstavljala kar pomembno podporno/odporno raven (označeno s puščicami na sliki). Strokovnjaki za obveznice zato opozarjajo na pomembnost te meje za spremembo dolgoročnega trenda.

Ali je sprememba trenda pri obveznicah že dejstvo še ni popolnoma jasno. Podoben poskus naskoka preko meje 2,6% se je denimo zgodil konec leta 2014. V tistem letu je namreč ameriška centralna banka prvič namignila na umik monetarnih spodbud, čemur je sledil paničen odziv trgov t.i. »Taper tantrum«. Posledica je bila močan padec cen nafte, ter mini-recesija na trgih v razvoju, predvsem Kitajski. Ta se je nato v letu 2015 poznala tudi na razvitih borznih trgih, saj so ti izgubili cca 15% vrednosti.

To je bilo očitno dovolj, da si je centralna banka premislila v svojih namerah in za kako leto dni prestavila svoje odločitve o restriktivnejšem pristopu k monetarni politiki. Posledično lahko na grafu opazite tudi upad donosov obveznic in sicer nekje do začetka leta 2017, ko je začela ameriška centralna banka ponovno obujati ideje o zaostrovanju denarne politike. Tokrat zagotavlja da misli resno. A bolj kot to kaj mislijo doktorji ekonomije bo pomembno to, kaj si o tem mislijo borzni trgi. Ti si seveda ne želijo, da se balonu kdorkoli približuje s kakršnimkoli ostrim predmetom.

Donosi obveznic so se torej znova prilagodili razmeram in se spogledujejo z mejo, ki je pred tremi leti povzročila strah in »mini-recesijo«. Dokler ne bo ta meja uspešno prebita ne gre izključiti nervoze na borznih trgih. Da bi lahko bolj prepričljivo govorili o začetku medvedjega trena obveznic bi vendarle kazalo še malce počakali, vsaj na preboj meje 3%. Resna sprememba dolgoročnega trenda obveznic iz padajočih donosov v rastoče ima namreč daljnosežne posledice, ki presegajo zgolj obvezniške trge. Večina današnje srednje generacije predvsem v razvitih državah je namreč navajena življenja s padajočimi obrestmi. To pomeni, da so posojila čedalje cenejša in dostopnejša. Seveda ima to za posledico rastoče cene vseh vrst premoženja, še najbolj tistih, ki so odvisne od ravni obrestnih mer. Če se res začenja dolgoročni trend rasti obrestnih mer, potem bo to velika težava ravno v okoljih visoke zadolženosti. To je tudi glavni razlog zaradi katerega še nismo čisto prepričani, da bo sprememba trenda tako enostavna.

Kaj pa bi lahko ustavilo rast obrestnih mer v tej fazi? Pravzaprav najbrž le takojšnja ustavitev izvajanja restriktivnejše denarne politike (prenehanje dvigovanja obrestnih mer s strani Federal Reserve). Da bi se to zgodilo bi moralo najprej priti do precej negativnega razvoja dogodkov na makro-gospodarski ravni. Zdi se, da se z ukinjanjem denarne ekspanzije naposled razhajata tudi delniški in obvezniški trend, ki sta bila v zadnjih osmih letih precej sinhronizirana (bikovska). Eden bo postal medvedji, vprašanje je le ali imata Gross in Gundlach prav in bo to res obvezniški? Vse je v rokah Federal Reserve… pardon, hoteli smo reči delniških trgov.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.