Naj spremembe
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SKDR 70,03 19,51
DATR 2,500 10,86
TLSG 85,40 1,91
SAVA 0,083 1,22
PETG 255,00 0,79
Vrednost SBI TOP
na dan 12.11.2015


Oznaka Vrednost % Spr.
SBITOP 711,22 0,39
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


25.01.2018, 14:23

Prihranki so porabljeni

Bo neuničljivi ameriški potrošnik lahko vir rasti ?

Najpomembnejše dogajanje preteklega tedna se je odvijalo na valutnih trgih. Vrednost ameriškega dolarja je zdrsnila na triletno dno v primerjavi z evrom. K temu je v zadnjem mesecu dni največ doprinesla Trumpova davčna reforma, ki močno povečuje ameriški proračunski primanjkljaj, ter izjave nekaterih vidnejših uslužbencev njegove administracije, da je šibak dolar dober za ameriško gospodarstvo. Vzporedno z drsenjem dolarja seveda rasejo cene surovin ter tečaji delnic na trgih v razvoju, ki so v veliki meri odvisno od cen surovin (in zadolževanja v ameriških dolarjih). Izven tega večjih premikov na razvitih trgih ni bilo.

Če se znova vrnemo na debato glede rasti obrestnih mer, ki smo jo začeli prejšnji teden, si tokrat oglejmo zakaj je (oziroma bo) rast obrestnih mer pomemben faktor. Na priloženi sliki prikazujemo krivuljo gibanja osebnih izdatkov Američanov namenjenih plačilu obresti za najeta posojila. Vidite lahko, da je bil v letu 2008 dosežen vrh. Naraščajoča nesposobnost odplačevanja teh dolgov je nato takrat sprožila veliko finančno krizo, z začetkom predvsem v nepremičninskem sektorju. Intervenirale so centralne banke, ki so obrestne mere znižale skorajda do ničle, kar je omililo bolečino odplačevanja. V nadaljevanju lahko tudi na sliki lepo vidite znižanje tega bremena odplačevanja obresti vse do leta 2014. Po tem letu začnejo skupni izdatki za obresti znova naraščati.

Osebni izdatki za plačilo obresti.png

Danes so se ti izdatki praktično vrnili na predkrizno raven. Vendar je potreba razumeti tudi širši kontekst dogajanja. Leta 2007 je ključna obrestna mera v ZDA presegala 5%. Danes pa so skupni izdatki za plačilo obresti že skoraj enaki, cca 310 milijard USD kljub temu, da je ta ista obrestna mera več kot polovico nižja. To pomeni, da je bilo v vmesnem času po nižjih obrestnih merah najetih več stotin milijard dodatnih posojil, sicer bi morala biti ta številka zaradi bistveno nižje povprečne obrestne mere precej nižja. Ameriški potrošnik torej počasi začenja čutiti podobno obrestno breme kot v letu pred krizo, kljub rekordno nizkim obrestnim meram. In Federal Reserve je odločena obrestno mero še dvigovati…

Premaknimo se sedaj na drugi graf. Ta ima kot boste videli, skoraj popolnoma nasprotno simetrijo s prvim. Gre za graf osebne stopnje varčevanja. Privarčevana sredstva so prikazana kot delež razpoložljivega dohodka posameznika. Ta slika nam prikazuje popolnoma enako situacijo kot prva. Stopnja varčevanja posameznikov je dosegla minimum pred krizo (potrošniki so takrat največ zapravljali) in nato tekom krize bodisi zaradi nižjega trošenja, bodisi zaradi plačevanja nižjih stroškov obresti, močno narasla. Od leta 2015 stopnja varčevanja znova naglo upada in se v zadnjih mesecih že nahaja na podobno nizkih ravneh, kot pred krizo leta 2007.

Osebna stopnja varčevanja.png

Kakšno ugotovitev lahko potegnemo iz tega? Najprej menimo, da se motijo tisti, ki pričakujejo novo potrošniško renesanso. Ameriški potrošnik je porabil praktično vse rezerve in se sedaj nahaja v podobni situaciji kot pred krizo leta 2007. Razlika med sprotno potrošnjo in prihodki se financira za zadolževanjem, tega pa bo z naraščanjem obrestnega bremena čedalje težje servisirati. Nizka stopnja varčevanja in naraščajoči izdatki za plačilo obresti bosta pomembna ovira bodoči potrošnji. Če kaj, lahko kvečjemu pričakujemo nezadovoljivo rast potrošniške porabe (consumer spending). Iz tega bi jih lahko rešila le hitrejša realna rast plač, kar pa seveda na drugi strani ni pozitivno za dobičke gospodarstva, prav tako pa to sproža dodatne inflacijske pritiske in še hitrejšo rast obrestnih mer.

Zgodovina nas uči, da gospodarstva po obdobjih nizke stopnje zasebnega varčevanja dosegajo podpovprečne stopnje gospodarske rasti. Prihranki namreč pomenijo temelj bodoče potrošnje. Če prihrankov ni dovolj, se lahko določena raven  potrošnje vzdržuje le z naraščanjem dolgov. A glede na trend rasti obrestnih mer lahko sklepamo, da se bo tudi trend rasti zadolževanja začel upočasnjevati. Restriktivna monetarna politika, visoko-zadolženo gospodarstvo in javna blagajna ter potrošnik brez prihrankov postavljajo vprašanje, nad čem so pravzaprav delniški trgi trenutno tako navdušeni?

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.