Naj spremembe
na dan 07.12.2018


Oznaka Vrednost % Spr.
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
TR1R 0,201 99,01
ITBG 0,400 99,00
ITBG 0,400 99,00
 
Povej naprej  |  A-  |  A+  |  Natisni


02.02.2018, 09:09

Tresljaji

Vlagatelji so že skoraj pozabili kako je videti rdeča barva na borznih tečajnicah.

Rast na delniških trgih se je ta teden za hip ustavila. V medijih so se takoj pojavili naslovi z besedami »bloodbath«, »carnage«, »sea of red« ipd… Tisti, ki smo bili leta 2008 pred trgovalnimi ekrani se lahko seveda samo nasmehnemo, saj kdor v življenju še ni doživel 9% padca kakega borznega indeksa v enem samem dnevu, si ne more niti predstavljati, kaj pomeni »bloodbath«. Trenutnega 4% odstotnega padca v parih dneh torej ne moremo niti okarakterizirati za resno tehnično korekcijo. Zapomnite si, pravi medvedji trend se šele začne, ko smo že 20% pod vrhom. Do te meje pa nam še kar nekaj manjka. Če povzamemo celotno sliko: pomembnejše globalne borze so v zadnjih desetih letih pridobile med 250% in 280% vrednosti in v zadnjih dneh izgubile 4% do 5%. Ne bilo bolje panične naslove dati na stran za čas, ko bodo res potrebni?

Zgodovinskih rekordov, ki so jih trgi dosegali v zadnjih mesecih je enostavno preveč, da bi jih sploh lahko naštevali. Od zgodovinsko nizke mere volatilnosti tečajev, do zgodovinsko dolgega obdobja brez več kot 1% negativne dnevne korekcije in še bi lahko naštevali. Ekstremnost situacije se je lepo manifestirala tudi v paraboličnosti krivulj borznih indeksov. Na priloženi sliki lahko na spodnji krivulji borznega indeksa S&P500 lepo vidite to paraboličnost od poletja 2017 dalje, ko se je krivulja odlepila od rastoče podporne linije in potegnila kvišku.

 

Gibanje indeksa S&P500 in njegove volatilnosti

Značilnost te krivulje je, da zahteva čedalje hitrejšo rast za ohranjanje oblike. Zahteva pospeševanje. Ko preide v vertikalno fazo, mora biti rast praktično neskončna. To ima tudi svojo investicijsko, celo racionalno, logiko. Za prevzemanje čedalje večjega tveganja morajo biti vlagatelji pač nagrajeni s čedalje višjim donosom. Vse dokler krivulja ne doseže vertikalne faze in se sreča s fizikalnimi omejitvami.

Zgornji del slike medtem kaže krivuljo gibanja volatilnosti delnic, ki sestavljajo indeks S&P 500. Rastočemu trendu gibanja delnic je torej lepo sledil padajoči trend volatilnosti. Vse do pravkar zaključenega tedna. Kot lahko vidite, je namreč volatilnost v zadnjih dneh nenadoma narasla in preskočila padajočo odporno linijo večletnega trenda. Preskok volatilnosti nad to linijo točno sovpada s prvo korekcijo tečajev delnic.

Skoraj sočasno s prvo letošnjo prekinitvijo rasti na globalnih delniških trgih smo zabeležili še en zanimiv razvoj dogodkov. Prvič po več letih med opazovanimi državnimi obveznicami z deset-letno ročnostjo ni več takih z negativnim donosom. Celo japonska in švicarska desetletna obveznica, ki sta bili tradicionalno negativni, sta sedaj rahlo pozitivni (resda na tretji decimalki donosa). Razmeroma veliki premiki so se v primerjavi z enakim mesecem lani zgodili predvsem pri nemški obveznici, kjer je donos zrasel iz 0,4% na 0,7%. Povečuje se tudi zahtevani donos v ZDA, Veliki Britaniji in Sloveniji medtem pa se, zanimivo, Španija in Italija denimo danes zadolžujeta celo nekoliko ceneje kot pred letom dni. Zanimivo bi bilo vedeti ali obstajajo kakšne večje deviacije od porazdelitve kupljenih obveznic v okviru programa monetarne ekspanzije glede na predvideni kapitalski ključ ECB (po domače povedano ali ECB kupuje obveznice določenih mediteranskih držav v večjem obsegu, kot to predvideva porazdelitev po kapitalskem ključu). Letošnji januar je bil tudi prvi mesec, ko je prišlo do resnejšega znižanja bilančne vsote ameriške centralne banke Federal Reserve. Ta se je od lanskega septembra znižala za skupno cca 40 milijard USD, od tega skoraj polovico v letošnjem januarju. Tudi to je pospeševanje in morda vzrok za tresljaje na globalnih delniških trgih.

Priča smo torej zelo zanimivemu trenutku. Imamo hkrati padajoče tečaje na delniških trgih in padajoče tečaje na obvezniških trgih. Običajno so padajoči tečaji delnic pomenili beg vlagateljev v varno zavetje obveznic in torej rast tečajev le-teh. A ker so se v manipulacijo obvezniških tečajev pred leti vmešale centralne banke, imamo sedaj to kar imamo… Ostaja edino vprašanje, kako globoko rdeči bodo morali borzni indeksi postati, preden bodo centralne banke znova prisiljene zagnati novo rundo monetarne ekspanzije. To bo tudi glavni dokaz popolnega poloma njihovih politik ter razlog, da začne politika razmišljati o omejitvi njihovega mandata, predvsem tistega dela, ki se nanaša na 2% letno načrtno uničevanje kupne moči prebivalcev denarnega območja.

 

Razkritja:                                         

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.o.o. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.o.o. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.